Uredniški izbor
Trend "zadolževanja" lahko obrnemo s korenitimi spremembami življenjskega sloga. Foto: Pixabay
Koliko planetov bi potrebovali, če bi vsi živeli kot ... Foto: Global Footprint Network
Negativni trend lahko obrnemo s korenitimi spremembami življenjskega sloga, kljub vsemu pa morajo biti spremembe predvsem sistemske, meni Gaja Brecelj z Umanotere. Foto: BoBo
       Podnebje je stvar, ki si jo delimo na ravni planeta, kar pomeni, da mora svetovna skupnost stopiti skupaj in ukrepati. Naša država pa si lahko zastavi nacionalne cilje in način, kako bo dosegla ta skupni cilj – pariški sporazum.       
 Gaja Brecelj, Umanotera
VIDEO
Večina držav živi nad svo...
VIDEO
Porabili smo že letno zal...

Dodaj v

Če bi vsi živeli kot Slovenci, bi vsako leto porabili za skoraj tri planete naravnih virov

1. avgust je letošnji dan ekološkega dolga
1. avgust 2018 ob 17:27,
zadnji poseg: 1. avgust 2018 ob 18:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Človeštvo je do današnjega dne porabilo vse naravne vire, ki jih je imelo na razpolago za tekoče leto, odslej se zadolžujemo pri prihodnjih generacijah.

Za primerjavo: leta 1997 smo v ekološki dolg na svetovni ravni vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar je dan prej kot lani, ko smo se začeli zadolževati 2. avgusta. "Na svetovni ravni se vedemo, kakor da imamo na voljo 1,7 planeta, medtem ko je bil v Sloveniji ta dan že 11. maja letos, kar pomeni, da se vedemo, kot da imamo na voljo skoraj tri planete," ob svetovnem dnevu ekološkega dolga poudari Gaja Brecelj iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Ameriški življenjski slog bi zahteval pet planetov
Podatki Global Footprint Networka o ekološkem odtisu kažejo, da je Slovenija najslabša na območju, saj v ekološki dolg vstopi že 11. maja. Sledijo ji Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Kljub temu se z ekološkim odtisom uvršča v povprečje EU-ja. A če bi vsi Zemljani porabljali vire, tako kot Slovenci, bi kot rečeno vsako leto potrebovali 2,75 planeta. Če pa bi cel svet posnemal ameriški slog življenja, bi ta zahteval kar pet planetov letno.

S čezmernim ribolovom, izkoriščanjem gozdov in preobilnimi emisijami ogljikovega dioksida izkoriščamo več virov, kot jih narava lahko regenerira, opozarja organizacija Global Footprint Network. Gaja Brecelj poudari, da govorimo o osnovnih življenjskih virih:"To so viri, ki nam jih daje Zemlja in ki nam omogočajo preživetje. Torej zemlja, na kateri pridelujemo hrano, voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo."

Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca. Za posamezno državo se računa kot razlika med površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza, so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.


Imamo en planet z omejenimi možnostmi obnavljanja
"Fizikalno dejstvo je, da imamo samo en planet, ki ima omejene vire in ki ima omejeno zmožnost obnavljanja, zato ta simbolični dan kaže na to, kdaj smo te vire že porabili. V resnici jih nismo, a s čezmernim črpanjem virov onemogočamo kakovost bivanja prihodnjim generacijam. Predvsem pa se nam bo vse to vrnilo kot bumerang oziroma se nam že vrača," pravi Brecljeva in doda, da so podnebne spremembe le ena od vedno bolj očitnih posledic čezmernega črpanja in porabe naravnih virov: "V Sloveniji se to kaže v ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so suše, poplave, toča. Na drugih koncih sveta so posledice še precej hujše in ljudem dejansko onemogočajo bivanje. To pomeni, da bodo v prihodnosti okoljsko razseljene osebe predstavljale največji delež vseh razseljenih oseb."

Bi morali radikalno spremeniti življenjski slog?
Ukrepe proti nadaljevanju tega negativnega trenda zadolževanja na domačem planetu Brecljeva vidi na dveh ravneh: "Tu je individualna raven, saj je poraba virov nominalno povezana z našim načinom proizvodnje in porabe, kar je hkrati tudi naš življenjski slog: vse, kar jemo, vse, kar kupujemo, kako se premikamo, kako se ogrevamo in porabljamo energijo – s tem porabljamo naše vire."

Kot posamezniki bi torej morali preprosto živeti na način, da porabimo manj. A Brecljeva poudari, da je ukrepanje na sistemski ravni morda celo še pomembnejše, tudi na ravni državne in lokalne politike: "Pred nami so ključna leta za odločitev, ali bo Slovenija postala odlagališče umazanih industrij ali pa industrijska kolonija ali pa bomo izkoristili svoj zeleni razvojni potencial. Ni nam treba izbirati med delovnimi mesti in ohranjenim okoljem, ampak se lahko odločimo za razvoj, ki bo imel za svojo osnovno komponento ohranjenost okolja. Za to imamo vse naravne pogoje, v tem smo Slovenci privilegirani."

A Brecljeva opaža, da kljub skrb vzbujajočim podatkom okolje v politiki ne najde pravega mesta, saj mu prave pozornosti niso namenili ne predvolilna kampanja ne trenutna koalicijska pogajanja: "Nismo slišali nobenih resnih odgovorov, kako bomo reševali okoljske in podnebne težave. Po drugi strani pa vemo, da bo prav naslednja vlada morala sprejeti osrednji nacionalni načrt za doseganje ciljev na področju podnebja, se pravi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030," Brecljeva opozori na zaveze, ki smo jih sklenili s pariškim sporazumom in ki zahtevajo politične odločitve. "Kako bomo to storili? Na kakšen način bomo zaprli termoelektrarno Šoštanj, ki jo moramo zapreti do leta 2030? Teh odgovorov še vedno nismo slišali."

Kaj lahko storimo sami?
Brecljeva kot prvo stvar, ki jo lahko storimo sami, da zmanjšamo okoljski dolg, poudari nujnost, da postanemo aktivni državljani: "Da zahtevamo od podjetij, da bodo okoljsko družbeno odgovorna, od odločevalcev, da peljejo državo na trajnostno pot." Sicer pa je edina pot za manjšo porabo virov sprememba življenjskega sloga: "Premikamo se peš, s kolesom, z javnim prevozom, čim manj uporabljamo avto in letalski prevoz. Uživamo lokalno, ekološko proizvedeno, rastlinsko in sezonsko hrano, ki ima najmanjši ekološki odtis, je najbolj zdrava in zagotavlja lokalna delovna mesta. Kar se tiče porabe, naj si vsak zastavi ključno vprašanje: Ali res to potrebujem? Če ja, kako lahko to dobim na drug način, kot da kupim novo stvar? Lahko popravim, si izmenjam, izposodim?" Vsak izdelek namreč sčasoma postane odpadek, ki je problem tako za nas kot za naslednje generacije. In naj še tako recikliramo, če bomo še naprej proizvajali take količine odpadkov, se bomo v njih zadušili, še sklene Brecljeva.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
problem43
# 01.08.2018 ob 17:43
@hijena, že res da precejšen delež prebivalstva pri nas živi težko, ampak to je za naš standard, za povprečen svetovni standard smo pravi bogatuni... Tudi nakrevnejši imajo bistveno več, kot najrevnejši na svetu...
zmajmun
# 01.08.2018 ob 17:41
Ja pol pa najbolš da prodam računalnik pa odpovem internet..
Pol se bom pa še televizorja znebil, pa bom nehu plačevat rtv prispevek ;)

A se mi kdo pridruži?
DrKult
# 01.08.2018 ob 18:00
V svetovnem merilu smo bogati. Ob vsem našem jamranju se ne zavedamo, kaj imamo.
Hijena
# 01.08.2018 ob 17:36
Pri nas 60% ljudi živi na minimumu, tako da bo treba razsipnost iskati drugje!
lfcfan
# 01.08.2018 ob 17:40
Pri nas vode ne bi smeli upoštevati, saj se zaloge obnavljajo. Lahko bi porabili precej več vode, pa ne bi bilo problemov. Če pa bi recimo en Izraelec porabil toliko vode kot Slovenec, bi tam zaloge hitro pošle.
Bivši uporabnik
# 01.08.2018 ob 17:54
Slovenci in naša ljubezen do betona ter pleha. Manjša ko je samozavest, večja je kočura in avto v njej. Nizozemec se pohvali s tem kje je bil in kaj je doživel, Slovenec pa z novo fasado in drago avto kripo. Kaj hočemo, takle mamo.
zmajmun
# 01.08.2018 ob 17:53
"Brgant" je čist prov reku.. slovenija je zelo razvita.. to da nismo prvi, še ne pomeni da ne spadamo v elito

Če pa komu kaj ni prav, pa naj se preseli na norveško, švico ali luksemburg, pa naj "uživa" v denarju
besturban
# 01.08.2018 ob 17:55
Vidim, da je večina komentatorjev zgrešila bistvo članka.
To je verjetno posledica površnega branja in slabega rezumevanja ekologije
urosh444
# 01.08.2018 ob 17:56
pranje avta vsak dan, osemkrat tuširanje, itd.
PONOS
# 01.08.2018 ob 19:15
Zelo preprosto je živeti z malo a hkrati v obilju.
Kako?Z tehmologijo in odprto glavo.
Npr.Namesto angleškega travnika -vrt.
Namesto klasične gradnje-pasivna ali plus gradnja.
Namesto fosilnih goriv -elektrika proizvedena iz obnovljivih in naravnih virov.
Namesto monokultura-permakultura.
Namesto 11 otrok v nerazvitih državah poskrbeti za razvoj in dovolj bo 2 otroka.Korelacija števila otrok z razvitostjo je dokazana.
Žal imamo lobije ki se oklepajo moči in bogastva,vendar če se individualno lotimo sprememb so lobiji nemočni.Gradiva in znanja je na dosegu tipkovnice.
Spremeni sebe in spremenil boš svet.
21.12.2012
# 01.08.2018 ob 17:41
haha, z nečim se je treba ukvarjati.
države v razvoju oz. revščini strmijo k porabi 5 planetov letno.
ampak takrat bodo amerikanosi že na 10.
nuLanuLa
# 01.08.2018 ob 18:58
Ionija - tej ljudje ki toliko pridigajo o tem, niso nič boljši. Po eni strani stremimo k razvoju, vefjim plačam, večji blaginji in večjem BDP, pol pa si s takimi pridigami in metanjem bananinih olupkov v biološke odpadke kupujemo čisto vest.

Najbolj pa so seveda absurdne svetovne konference o ekologiji. Že s tem da pridejo tja z letali, onesnažijo okolje bolj kot en navaden delavec, ki nikoli ni nikamor letel. Vsaj te konference bi lahko pri vsej današnji tehnologiji imeli prek spleta.
hernandez
# 01.08.2018 ob 18:57
morm rečt, da težko verjamem tej oceni. Slovenija verjetno res ni vzor, je pa vsaj solidna v zvezi z ekologijo in potratnostjo resursov. Vsekakor smo za nekaj razredov višjem nivoju od američanov, ki jih v hipermarketih poleti zebe, ker imajo tako navite klima naprave. Da ne omenjam, kako zaradi majhnosti pri nas ljudje v splošnem premagujejo majhne razdalje na poti v službo in podobno.
opat
# 01.08.2018 ob 17:55
Peščica prerazsipnih pobere vire še za nerazsipne! Sam zaradi tega nimam slabe vesti. Zaman trkate nanjo!
nuLanuLa
# 01.08.2018 ob 18:59
In ja, spadamo med 10% najbogatejših ljudi na svetu. Tudi tisti z minimalci in mizernimi penzijami.
bleeeee
# 01.08.2018 ob 18:10
Mimogrede, vse skandiavske države se uvrščajo višje od Slovenije, svoje resurse porabijo pred nekje marca-aprila. Najpotratnejši po tej skali je Katar, ki v dolg vstopi že 9. februarja.
klik
BlackHole
# 01.08.2018 ob 19:27
Upam, da niso pri izračunu uporabili Excela.
Bivši uporabnik
# 01.08.2018 ob 18:04
Beton in jeklo sta visokooglična produkta, potem imamo tukaj Teš, po številu avtov glede na prebivalstvo smo v svetovni špici. Po obremenjenosti avtocest tudi nismo ravno angelčki. Smo kar packi, ja. Ni vse v sortiranju odpadkov.
sik
# 01.08.2018 ob 17:42
Skoraj ne morem verjet temu podatku.
Nismo na nivoju Skandinavije ampak po mojem dalec pred Italijo Balkanom in kompletnim jugom od Hrvaske meje do JAR.
Harmonist
# 01.08.2018 ob 19:03
Po eni strani nam delajo slabo vest, ker sploh dihamo, po drugi bi pa morali pol afrike uvozit, ker si ob tem bogastvu in celodnevnim službam ne moremo privoščiti kvalitetne vzgoje naraščaja.
Edino, za kar smo še ok, je, da financiramo lastno zamenjavo z ljudmi, ki niti sebe ne znajo preživeti.
Hvala, ne!
Debely77
# 01.08.2018 ob 21:49
Dragi aktivisti. Prosim stopite iz okvira EU samo za 5 min pa mi prosim pojamrajte kaj o potratnosti. Ne nabijajte o recikliranju, ker tega ne počne 3/4 sveta. Ne nabijajte o porabi, ker se 3/4 sveta na to požvižga. Ne nabijajte o onesnaževanju ker očitno še niste videli države v razvoju. Ne poskušajte opravičevati svojega delovnega mesta s fluskulami. Če hočete, da porabimo manj elektrike apelirajte na tiste, ki lahko razvijejo boljše baterije in manj potratne naprave. Če želite majše onesnaženje apelirajte na avtomobilsko industrijo in ostale industrije. Dokler moramo hodit v službo in imamo tako krasne ceste in javni prevoz bomo pač vozili avtomobile pa če je cesta polna.
Bivši uporabnik
# 01.08.2018 ob 19:05
Površina Zemlje je 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega je 30% kopno in recimo pol tega je naseljivo.
Prebivalsta je 7,5 milijarde.
Z malo deljenja, pridemo do tega, da vsakemu "pripada" le dober hektar kopnega. Kvadrat s stranico 100m ima površino enega hektarja.
Zdaj se pa znajdi...nekateri niti za svoje smeti ne bi imeli prostora.
itoh
# 01.08.2018 ob 18:31
Hm zanimiivo. Smo najslabši v regiji. Torej nas uvrščate v regino bivše juge in Albanije, zakaj pa niste navedni še podatek za Avstrijo, Madžarsko in Italijo?

Dejstvo je sledeče, smo naravnani na potrošnjo. Če je večji BDP, je tudi več denarja na voljo v proračunu tako podjetji, kot države. Vsi strmimo, da bi se vsako leto naredilo več. To je povezano tudi z delovnimi mesti. Več kot se proda, več je potrebno narediti.
Dokler imamo ta sistem, se poraba gotovo ne bo zmanjšala. Razviti svet porabi nekajkrat več, kot Afrika. Res pa je, da razvite države manjšajo lastno porabo naravnih virov na račun manj razvitih držav. Kar poglejte kam gre večina našega lesa (ga ne predelamo doma), gre v italijo in Avstrijo, čeprav je Židan ustvaril podjetje, da bi gospodarilo z našimi gozdovi. Če že nas izkoriščajo, kako je potem prodaja lesa mikavna za Brazilijo, Afriške države?

Drugače se pa strinjam z Brecljevo. Vsak bi se moral pri sebi vprašat, kaj res potrebuje. S tem bi zmanjšal porabo, pa še uspelo bi mu prihratit nekaj €. Če bi potem ta prihranek dolgoročno investiral, bi morda čez 10 , 20 let prihranil dovolj za kaj pomembnega.
Ray Dalio pravi " Vsak mora pri sebi presoditi, če se je pripravljen odreči kratkotrajnemu udobju za dolgoročne cilje.
fantasycamp
# 01.08.2018 ob 17:54
In kaj bo ko zaostali svet ki je večina v populaciji pride na porabo Amerike?

Judge Dredd scenarij!
G.Bruno
# 01.08.2018 ob 18:17
Hijena
Pri nas 60% ljudi živi na minimumu

To je 1,2 milijona Slovencev. Kje jih naj iščem? So vsi tvoji sosedi?
Lightning
# 01.08.2018 ob 18:11
"Slovenci in naša ljubezen do betona ter pleha. Manjša ko je samozavest, večja je kočura in avto v njej. Nizozemec se pohvali s tem kje je bil in kaj je doživel, Slovenec pa z novo fasado in drago avto kripo."
--
Tip še očitno ni videl s kakšnimi avti se Holanderji pripeljejo na dopust v Slovenijo ali Hrvaško tako da mu dajmo oprostit to izjavo... xD

lp
HOR
# 01.08.2018 ob 22:13
"...Kako bomo to storili? Na kakšen način bomo zaprli termoelektrarno Šoštanj, ki jo moramo zapreti do leta 2030? Teh odgovorov še vedno nismo slišali..."

Kdo pa je ta faktor, ki določa, da moramo zaprti poceni in stabilni vir elektrike do 2030, če ima rok delovanja do leta 2054 do katerega bo tudi delovala!
Predčasno zapiranje TEŠ6 je energetski strel v koleno, enako velja za nepodaljšano obratovanje NEK. V kombunaciji pa bi to pomenilo energetski samomor Slovenije - in za to se zavzema Gaja Brecelj ter Umanotera, Slovenska fundacija za "trajnostni razvoj", ob trosenju nestrokovnih eko populističnih puhlic glede "ekološkega dolga"...
andrej988
# 01.08.2018 ob 20:48
Kaj pa če bi se ti aktivisti, ki se navadno oglašajo ob dnevih zemlje, narave, gozdov..., začeli aktivno zavzemati za prepoved uporabe plastičnih vrečk, slamic, plastenk, uvedbe smiselnih javnih prevozov (tudi izven največjih mest), omejevanje odpadkov na prebivalca...? Sem prepričan, da bi s kakim referendumom sigurno uspeli. Tako pa imam občutek, da se vedno samo nekaj govori in pametuje.
jeznidiplomat
# 01.08.2018 ob 21:21
anny22: običajni ljudje bomo za elito vedno preveč razsipni.
anny22
# 01.08.2018 ob 21:13
Ni mi jasno, kako so prišli do tega podatka? Vsako leto pobiramo smeti v čistilni akciji, dosledno se ločuje odpadke, na vrtu in v sadovnjaku je zraslo toliko, da komaj pobiramo, kompostnik je poln, kolo pred garažo...v čem točno je "razsipnost"?

V dopustovanju na Hrvaškem, predobrem voznem parku in prevelikih (socialističnih) bajturinah?
PONOS
# 01.08.2018 ob 19:20
Slovemija veliko vode -zajami deževnico -dvojni vodovod ergo voda zastonj.Sonca,vetra dovolj zajami elektrika zastonj.Električen avto-gorivo zastonj.Vse je easy ...
itoh
# 01.08.2018 ob 18:44
to sploh prav računajo?
https://www.overshootday.org/newsroom/co
untry-overshoot-days/

Kako lahko Mongolija porabi več kot ZDA? Pa na vrhu spiska so same žepne državice- a se tam cedi med in mleko?
bleeeee
# 01.08.2018 ob 17:57
Nismo na nivoju Skandinavije ampak po mojem dalec pred Italijo Balkanom in kompletnim jugom od Hrvaske meje do JAR.

Po ločevanju in recikliranju verjetno res. Ampak vprašanje, kaj vse upoštevajo v izračunu. Recimo - lesa je na svetu toliko in toliko, Slovenci, ki predstavljamo zelo majhen delež v svetovni populaciji, pa ga porabimo/predelamo/izvozimo toliko in toliko. Zanimivo bi bilo videti, kateri dejavniki nas delajo potratnejše od recimo Italijanov in Hrvatov (ter drugih balkanskih držav). V primerjavi s temi državami mi pade na pamet predvsem JEK, saj imamo edini na območju nekdanje Juge jedrsko elektrarno, Italijani pa so ravno tako brez.
ElTorro
# 03.08.2018 ob 11:22
Če bi vsi živeli kot Slovenci, bi bila na planetu samo ena milijarda ljudi (ali pa še toliko ne), in problemov z resursi sploh ne bi bilo...
cairns
# 03.08.2018 ob 10:52
Način ni toliko pomemben kot je pomembno število ljudi.

Zmerjati je potrebno Slovence, nobene besede pa ni o Afričanih, Kitajcih in Indijcih. 2/3 svetovne populacije predstavljajo.
Balaš Junior
# 02.08.2018 ob 10:34
Pa da se ne bomo samo smejali svecenikom umanotere, dajmo se nekaj resnega; viri energentov in povezanost standarda s porabo energentov.

Na svetu nas je dobrih 7 milijad, rast prebivalstva se v vecini sveta zaustavlja, bistveno cez 9 ali 10 milijard naj ne bi slo. Cloveski cilj je, da vsi ti ljudje v juzni aziji in afriki tudi dobijo vsaj priblizno cloveka vredno zivljenje - s pralnim strojem, z avtomobilom, hiso z izolacijo in radiatorji in morda klimo, racunalnisko tehniko, s hladilnikom...

Tak standard porabi veliko energije - in v dobrih sto letih bomo porabili poceni dosegljivo nafto in skoraj ves premog - tudi premogu bo cena zacela rasti, ozracje pa se ob njegovi rabi utegne mocno ogrevati. Vprasanje je, koliko bo zemljino ozracje spremenjeno ce (ko) ves premog ki je v zemlji spremenimo v co2 v zraku... ampak v vsakem primeru smo problem odlozili za 100 let, resili pa ga nismo - zato je morda bolje, da premog pustimo v zemlji in ze zdaj razvijamo hidro in jedrsko.

Mocno segret planet bi migracijske pritiske dvignil na nepredstavljivo raven - ne bi slo za dva do tri milijone begavckov na leto, slo bi za milijardo indijcev in kitajcev, ki bi od svoje oblasti politicno zahtevali zemljo v sibirji, kanadi, skandinaviji, in jih ne bi prav nic zanimalo, da tam ze nekdo zivi, in ima ideje da je to "njegovo". Vsekakor to ne bi bil lusten razvoj dogodkov, zato je treba omogociti, da tri miljarde juznih azijcev in milijarda africanov ostanejo tam kjer so.

Zato je pomembno, da se razvija jedrsko in hidro energijo - tako zaradi manj izpuscenega co2, kot zaradi tega ker bo fosilnih itak enkrat zmanjkalo - kmetovanje, tehnika in klimatizacija revne polovice sveta pa zahteva ogroomno energije.

Pomembno je tudi da se razvija energetsko ucinkovita tehnika - ker ne glede na to ali bomo premog pokurili ali ga pustili v zemlji, energenti bodo postali redkejsi in drazji, in visanje standarda polovice sveta bo povezano tudi s tem, koliko stvari si lahko privoscis z dano kolicino energije.

Skoraj vse te revne drzave so tako ali drugace na life supportu iz zahoda. In v lastnem interesu jih moramo prisiliti, da premog in nafto pustijo lezat v zemlji, in jim subvencionirati grednjo manj zasvinjanih elektrarn.

Kitajci so problem ker so samostojni in jim dol visi za karkoli. Najbrz jih bo treba tepsti s sibo sankcij (trump nezavedno gre v pravo smer), z grobimi carinami, tudi ce bodo izdelki na zahodu ratali 20 ali 30% drazji. In zahtevati da gradijo hidro in jedrske, ne pa da kurijo premog v rekordnih kolicinah. Ker nic ne pomaga ce se drugi nazaj drzimo, ce drzimo afrikanerje v revscini, medtem pa kitajci veselo kopljejo premog po celem svetu in ga doma kurijo, zato da nas lahko s poceni energijo gospodarsko prehitevajo.
pejtevennazrak
# 01.08.2018 ob 23:50
@cuks
Ja, pr Švicarjih je zanimivo še, da oni uporabno šaro za en cajta zložijo pred bajto, da jo lahko pobere, če kdo kaj rabi. Pr nas se pa ljudje raje v zemljo pogreznejo, kot da bi kaj vzeli od soseda :)
bagat
# 01.08.2018 ob 22:49
Pa v oblačnih dneh ne v senci posedati, da je ne bomo preveč porabili.
generusus
# 01.08.2018 ob 21:29
Da živimo prek zmožnosti planeta govorim že vsaj 20 let.

Veliko družin v zahodnem svetu ima dva do ti avromobile, enega za dolge vožnje, drugega za mestne potrebe, tretjega za športno terenske užitke. Ne vem zakaj je treba izdelovati osebne avtomobile z nerazumnimi delovnimi prostorninami in močmi.

Tehnične aparate, npr. televizorje, belo tehniko, veliko ljudi menjuje vsakih par let, mnogo prej kot bi bi bilo treba.

Masovni turizem je rak rana planeta. Vsak želi svoj nos vtakniti v vsak naravni kotiček, se peljati na drug konec planeta, porabiti na tone goriva, posneti selfije, vloge in podobne neumnosti, in vse prezentirati javnosti. Da bi ja bil viden, da bi le bil nekdo.

Hoteli z luksuznimi storitvami, kjer poraba vode presega vse razumne meje, rastejo kot gobe po dežju.

Preden greste v trgovino in kupite nepotrebno kramo se vprašajte koliko vode je bilo potrebne, da je neka dobrina nastala. Že izdelava ene same plastenke jo porabi ohromno.
maksimsi
# 01.08.2018 ob 20:37
Wolfy

Vedno je dobro pogledat z druge strani: Prejsnje generacije, pred letom 1800, so varcevale, da zdaj mi lahko vse to privarcevano porabimo,...
--------------------------------------------------------------------------------

Brihtno :)

PS
Pozabil si se omeniti da je bilo leta 1800 na svetu cca 1 mrd ljudi, sedaj pa nas je menda
7,6 ... uradno menda
Chopin
# 01.08.2018 ob 20:09
S čezmernim ribolovom, izkoriščanjem gozdov in preobilnimi emisijami ogljikovega dioksida izkoriščamo več virov, kot jih narava lahko regenerira, opozarja organizacija Global Footprint Network. Gaja Brecelj poudari, da govorimo o osnovnih življenjskih virih:"To so viri, ki nam jih daje Zemlja in ki nam omogočajo preživetje. Torej zemlja, na kateri pridelujemo hrano, voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo."

Narava ima sposobnost obnavljanja. Ce bo zmanjkovalo rib oziroma bo zaradi redkega ulova, se bo prestrukturirala zivilska industrija na druge vire hrane. Zemlja se izcrpa v kmetijstvu ampak hkrati je krog vracanja mineralov v zemljo zelo kratek. Da ne govorim o zmoznostih pridelave industrijske hrane brez zemlje. Glede fosilnih goriv se strinjam, samo veljajo enake trzne zakonitosti kot pri ribolovu. Ko bo prevec drago crpati plin in nafto in bodo cenejsi drugi viri energije bodo pac ti drugi viri postali primarni energetski vir. Res je da prihaja do globalnih klimatskih sprememb ampak ni nic tako dramaticnega, da se ne bi dalo ze z danasnjo tehnologijo premostiti, kaj sele s tisto cez 50 ali 100 let, za katero sploh se ne vemo da obstaja.
Lep primer je dostop do vode. Vcasih je bilo manj ljudi na Zemlji in je vec ljudi umrlo od zeje ali od lakote ki so bile direktna posledica sus. Dandanes marsikje po svetu, kjer je bilo prej pomanjkanje vode cveti kmetijstvo in turizem. Desalinizacije iz oceanske vode je vse vec, nekaj kar je bilo se 30 let skoraj znanstvena fantastika na globalni ravni. In ne pozabimo da voda = hrana.
Krcenje gozdov je problem predvsem zaradi manjsanja biodiverzitete. Ampak hkrati pozabljamo, da se lahko tudi ogozduje in s pravilno politiko lahko zelo hitro ogozdis velike povrsine, ce je potreba za to.

Človeštvo je do današnjega dne porabilo vse naravne vire, ki jih je imelo na razpolago za tekoče leto, odslej se zadolžujemo pri prihodnjih generacijah.

Ta trditev bi drzala le v primeru da bi naslednje generacije zivele povsem identicno kot mi.
Prihodnje generacije bodo jedle pac manj rib (pa se to ni sigurno), bodo pa jedle vec drugih vrst hrane. Glede nato da je tehnologija za pridobivanje vode , razsoljevanje in preciscevanje vse boljsa, voda pa = hrana bo hrana v prihodnosti se najmanjsi problem. Samo crede bizonov so pojedle vec hranil na enem delu severnoameriskega kontinenta v celem letu kot ga poje celotno clovestvo danes v enem letu. Za razmislek, in to je kapaciteta majhnega obmocja planeta. Da niti ne omenjam da bizoni niso bile edine zivali na obmocju in dalec od tega da bi bil tokokrog hranil takrat optimiziran. Danes cred bizonov ni vec, prejsnje generacije so po zgornji logiki "zazirale" naslednje generacije, kljub temu imajo naslednje, precej stevilcnejse generacije se vec hrane. Stevilo rib v oceanih se bo pocasi zacelo regenerirati, ko ribolov ne bo vec ekonomsko privlacen zaradi manjsih ulovov.
Prav tako bodo prihodnje generacije porabile manj nafte in plina, bodo pa porabili vec energije iz obnovljivih virov. Naslednje generacije ne bodo potrebovale nafte zato je trditev, da se zadolzujemo pri naslednjih generacijah absurdna.
galoper
# 01.08.2018 ob 20:03
Imajo svetovne standarde za spremljanje podatkov?
rangerno1
# 01.08.2018 ob 19:55
Bi bilo res fino videt metode kako ta Umanotera to preračunava. Sigurno smo požrešni, umazani in krivi za to, da je zemlja v vedno slabšem stanju, ampak tole pa so tako prepričljivi in bojda strokovni podatki, da me res zanima. Ali spet čaranje z meglo, da opravičijo denar, ki ga dobijo od raznih virov?
henodarling
# 01.08.2018 ob 19:39
PONOS

BRAVO, ZA ZDRAVO razmišljanje, za razliko od pre-nekaterih tukaj...
Krimsky
# 01.08.2018 ob 19:07
Trenutno je popularna (ne brez razloga) …
~
… vzgoja za lokalno identiteto: Slovenci (Slovenceljni) first, centralnoevropejci first, USA first …

Gledano izza zapečka je taka identiteta cool, politik, ki propagira zidovje … zanesljivo zmaga, resda pa 'zmage' v posameznih primerih ne more vnovčiti, … v Sloveniji npr. že ne.

Politikov s planetarno identiteto še nimamo, ker bi pogoreli prvi trenutek … lokalci bi ga nemudoma zamenjali s svojim najbolj priljubljenim – lokalcem.

Upravljanje z naravnimi viri planeta Zemlja zahteva psihološki profil upravljavcev, ki jih ta hip še nimamo. Kar pa lahko razumemo tudi kot izziv – za božjo voljo, … dajmo jih napraviti, saj nismo v kameni dobi, saj znamo …
Bivši uporabnik
# 01.08.2018 ob 19:06
...aja, točno, smeti gredo pa itak v morje...
21.12.2012
# 01.08.2018 ob 17:48
si pa to niti ne želim!
Kermit
# 02.08.2018 ob 23:55
Vse lepo in prav. Ampak, tile izračuni se nanašajo na kaj, na prebivalca ali kako? Absolutno, relativno? Se mi zdi vse tole neko hipstersko nakladanje. Indija 0,7? Kitajska 2,2? Ob vsej MNOŽICI ljudi? Se pravi, ker milijarde ljudi živi na peciklih in rikšah in si enostavno ne morejo privoščiti kaj več, hkrati pa v absolutnem merilu porabijo mnogo več hrane in drugih virov, onesnažujejo preko vseh meja, je problem moje tuširanje in paljenje klime? Ma ne me j...
izo
# 02.08.2018 ob 15:55
Resnica je da smo preveč razvajeni, premalo razgledani in premalo dosledni.

lepo so vam oprali glavo, sloveniaj je ena najbolj ekološko osveščenih držav v evropi.
HOR
# 01.08.2018 ob 21:46
Dan "ekološkega dolga" je neki arbitrarni hipotetični faktor, ki se ob resni strokovni analiti razsuje v to kar sicer je - nedokazano hipotezo, ki je sicer lahko dobrodošla za zavedanje in opozarjanje na neracionalno trošenje, nikakor pa že sam po sebi ni kakšen resen pokazatelj.
Tako trditev, da smo letos že 1. avgusta porabili zalogo naravnih virov za eno leto nima znanstveno dokazane podlage, oziroma ne porabljamo vnaprej zaloge vseh naravnih virov, velik del tega faktorja pa predstavlja hipotetična predpostavka "potrebne" CO2 absorbcije...
klik...
klik...
Kazalo