Uredniški izbor
Ćosić pravi, da je treba biti kritičen ne le do odnosa politike do novinarstva, temveč tudi do novinarjev znotraj novinarske srenje. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Jugoslav Čosić
Z novinarstvom se je začel ukvarjati na študentskem radijskem programu Indeks 202, kjer je pisal tudi njemu zelo ljuba satirična besedila, potem pa je nadaljeval delo na 2. programu Radio Beograd. Pri 30 letih je odšel v Avstralijo, kjer je potem živel med letoma 1991 in 1998, in med drugim delal za radijsko postajo MCRA 2000, kjer je vodil program v srbščini. V Beograd se je vrnil pred Natovim bombardiranjem in potem od marca 1999 do novembra 2001 poročal za Radio Svobodna Evropa. Po radiu se je znašel še pred kamerami, najprej kot avtor oddaje 60 minut na televiziji Politika, potem pa se je preselil na B92, kjer je vodil in urejal oddajo Poligraf, od leta 2014 pa je programski direktor in voditelj na regionalni televiziji N1. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Popolnoma se strinjam, da je položaj novinarstva v regiji in nasploh po svetu zahteven. Samo poglejte, kako se nekateri politiki vedejo do medijev. Velika kriza novinarstva je, recimo, na Poljskem, velika kriza je tudi na Madžarskem, da ne omenjam ZDA. To je zelo slabo za naš poklic, ampak hkrati smo novinarji žilavi in sposobni, da se z vprašanjem lažnih novic učinkovito spopademo.       
Jugoslav Čosić
Na vprašanje, kako zdaj gleda na svoje bivanje v Avstraliji, iz katere se je vrnil ravno pred bombardiranjem, odgovarja: Ravno v pravem trenutku sem se vrnil (smeh). Včasih se vprašam, ali sem normalen. Nekaj je v človeku, tam sem imel vse, z izjemo resnega novinarstva, konkurenca je zelo težka. Tja sem prišel relativno pozno, pri 30-ih, če bi bil mlajši, bi bilo mogoče drugače. Ampak to je res lepo poglavje mojega življenja, užival sem v tej državi, ki je res fantastična, zato sem tudi napisal knjigo o njej z naslovom Čas sanj - Terra Incognita. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Mislim, da so vse oblasti v zadnjih 20 letih imele potrebo, da nadzorujejo medije, a danes se dogajajo nekatere stvari, ki se včasih niso dogajale. Ne gre le za pritiske na medije, gre za samocenzuro, ekonomske pritiske na medije, danes se dogaja patologija, ko mediji, ki so pod nadzorom države, obračunavajo z mediji, ki niso pod nadzorom oblasti.       
Jugoslav Čosić
Pravi, da vse njegovo novinarsko udejstvovanje v vseh obdobjih, z izjemo nekaj let, poteka v nekakšnih izrednih razmerah. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       V državi, kjer je takšna medijska krajina, je razvijati televizijo s takšno uredniško politiko vsak dan izziv. Prav vsak dan. Imamo polno lažnivih novic o nas, ki jih širijo tudi državni uradniki. Ko začnejo širiti lažne novice, se izkaže, da je njihova moč izjemno velika, ker nadzorujejo vse državne programe. Ko se tako širijo take novice, se nihče več ne vpraša, ali so resnične ali ne, temveč se sprašujejo, kakšne bodo posledice teh novic.       
Jugoslav Čosić
Prepričan je, da bo preteklo še kar nekaj časa, da se bodo razmere v medijski krajini v Srbiji izboljšale. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Jugoslav Čosić
"Obstaja izraz, ki ga včasih uporabljam: novinarleta - gre za skovanko med novinarjem in starleto, ki označuje prevladujoče medijsko stanje v Srbiji," pravi Čosić. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Postavili smo tudi pravilo na uredniški ravni: tistega, česar ne bi objavil na televiziji ali spletu, ne objavljaj niti na svojem profilu.       
Jugoslav Čosić
Je prejemnik številnih nagrad, med drugim nagrade Milana Pantića, Stanislava Staše Marinkovića in Ricarda Ortege. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Jugoslav Čosić
Vse priprave za oddajo opravi sam, čeprav bi si želel, da bi imel kakšnega pomočnika, saj mu obveznosti, povezane s položajem programskega direktorja, vzamejo veliko časa. "Žal nam sredstva ne dovoljujejo, da bi imel več pomočnikov." Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Jugoslav Čosić je po izobrazbi pravnik, na beograjski pravni fakulteti je zaključil smer mednarodnega prava. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Dodaj v

Ćosić: V Srbiji smo izumili lažne novice

Intervju z večkrat nagrajenim novinarjem
30. januar 2018 ob 06:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Mislim, da je v našem poklicu največji izraz domoljubja to, da poveš resnico. Da svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem ponudiš preverjena dejstva," pravi eden najbolj spoštovanih novinarjev na Balkanu Jugoslav Ćosić.

Dolgoletni novinar in urednik, po izobrazbi pravnik, je deloval v več srbskih medijih, med drugim je imel dolga leta svojo oddajo na B92, v kateri je dvignil pritisk marsikateremu gostu. Od leta 2014 je programski direktor na regionalni televiziji N1, ki je ekskluzivni medijski partner ameriškega CNN-a. Še vedno pa vodi tudi politično pogovorno oddajo Pressing (v iskanju resnice).

Regionalna televizija ima produkcijske enote v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu in je v lasti podjetja, ki ima sedež v Luksemburgu, njegovi investitorji pa so Američani, zaradi česar se je še pred začetkom oddajanja znašla na udaru kritik, da gre za televizijo, ki pleše, kot želijo Američani. Televiziji se je pod vodstvom večkrat nagrajenega novinarja uspelo uveljaviti kot neodvisen medij, ki je trn v peti tako vladi kot opoziciji. Kot pravi, je stanje medijske krajine v Srbiji porazno, ampak treba je vztrajati. Z njim smo se pogovarjali, ko se je v Ljubljani prejšnji teden udeležil AmChamovega Poslovnega zajtrka na temo Lažne (ne)varnosti.

Spadate med najbolj spoštovane novinarje na Balkanu. Je to bolj breme za vas ali vaše goste, ki prihajajo k vam v vašo oddajo?
Ne vem dejansko, ne maram takih oznak in ne želim podajati takih ocen (smeh). Lahko rečem, da po toliko letih v novinarstvu čutim, da je vsak intervju, ki ga naredim, tveganje tako zame kot za gosta, za oba je težko. Če delate nekaj, kar počnem jaz, politični hardtalk, potem ljudje od vas pričakujejo največ. Pričakujejo, da je vse, kar poveste, prej preverjeno, da vam lahko zaupajo. S tega vidika je to veliko breme.

V bistvu si ne morete privoščiti napake.
Da. Ne moreš večno živeti zaradi petih oddaj iz preteklosti. Po vsaki oddaji bi lahko človek, če se izrazim metaforično, umrl. Moram pa povedati, da se spomnim veliko oddaj, s katerimi nisem bil zadovoljen, po katerih nisem spal, o katerih sem se šele pozneje zavedel, da nisem bil dovolj pripravljen. Tako pač je, to moraš sprejeti, za to ni neke univerzalne rešitve. Zame je še naprej vsaka oddaja breme in dolžnost. Dokler bom lahko delal tako, kot delam zdaj, bom to še naprej počel. Če pa ne bom imel energije in prostih rok, da to počnem na tak način, potem pa se bom gotovo ustavil.

V več intervjujih v preteklih letih ste izrazili precejšnjo zaskrbljenost glede stanja novinarstva v Srbiji.
Stanje, ko govorimo o medijih in novinarjih v Srbiji, je grdo. Spopadamo se z regresijo novinarstva, s koraki nazaj glede na nekatera obdobja v preteklosti. Mislim, da so vse oblasti v zadnjih 20 letih imele potrebo, da nadzorujejo medije, a danes se dogajajo nekatere stvari, ki se včasih niso dogajale. Ne gre le za pritiske na medije, gre za samocenzuro, ekonomske pritiske na medije, danes se dogaja patologija, ko mediji, ki so pod nadzorom države, obračunavajo z mediji, ki niso pod nadzorom oblasti. Velikokrat so tarče teh državnih medijev, ki so bolj promocijski servis oblasti kot pa mediji. Sam včasih pravim, da so to medijske enote za posebne operacije, ki obračunavajo s posamezniki in posameznimi mediji. Razmere niso dobre, pritiski so veliki, mislim, da so novinarji tudi v socialnem smislu zelo ogroženi, niso zaščiteni. Način, kako se do novinarjev vedejo politični voditelji in predstavniki države na visokih položajih, je zelo agresiven, čuti se podcenjujoč ton, ne želijo, da bi postavljali vprašanja. Nas ves čas označujejo za ameriški medij. Predsednik Vučić je v intervjuju za Insajder točno 15-krat izgovoril frazo ameriški mediji. Tega ni storil, da bi, kot on pravi, obvestil javnost, da smo ameriški medij, saj to že vsi vedo, ampak je to storil, da bi nas prikazal kot plačan medij, ki dejansko dela proti interesom svoje države. Mislim, da je v našem poklicu največji izraz domoljubja to, da poveš resnico. Da svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem ponudiš dejstva. Mislim, da je to največ, kar lahko naredimo.

Pred mesecem dni je notranji minister Nebojša Stevanović, pod katerega spada tudi policija, ki mora zaščititi državljane, tudi nas novinarje, javno rekel, da smo televizija Cie. Mislim, da tega ni še nikoli rekel noben minister v Evropi, tudi v Belorusiji ne.

Ne bi uživali, če bi vam pokazal vse grožnje, ki jih dobimo v trenutku, ko nas označijo kot negativca in medijsko grožnjo. Skratka, če povzamem, nisem velik optimist, mislim, da se razmere še ne bodo tako hitro spremenile.

Veliko krizo vidim tudi znotraj novinarskih krogov. Mislim, da so nekateri pokazali, da so, iz različnih razlogov, pripravljeni na kompromise. Mislim, da so med njimi žal tudi tisti, ki niso izkoristili tega prostora svobode, ki realno obstaja in ki jih to (op., da ne bi sprejeli kompromisov) ne bi eksistencialno ogrožalo. Torej, ne morem reči, da je težava samo na eni strani, čeprav je tam večinska odgovornost, ampak moram biti kritičen tudi do nas novinarjev, do našega poklica. Pokazali smo, da nismo dovolj pogumni, da smo dojemljivi za delitve. Recimo imamo dve novinarski združenji, ki razmišljata popolnoma različno.

Če zdaj pogledate nazaj, recimo 15 let, z vsemi izkušnjami, ki ste jih imeli, ko ste prevzeli mesto programskega direktorja na N1. Če bi to storili pred 15 leti, bi bili tako dober direktor, kot ste? Bi bilo mogoče, da bi bili brez teh izkušenj in trde kože bolj dojemljivi za kakšne vplive, kot ste zdaj?
Človek nikoli ne more priseči, da ne bi bilo drugače. Vsa moja novinarska kariera je potekala v nekem patološkem stanju. Nikoli v bistvu ni bilo dobro: delal sem v času Slobodana Miloševića, ko so novinarje ubijali, delal sem v času, ko je bil minister za informiranje zdajšnji predsednik Aleksander Vučić, ki je uvedel znani medijski zakon, ki je ukinil predvidevanje nedolžnost. Tako da so bili mediji krivi, plačevali so kazni in šele potem imeli možnost, da so dokazovali svojo nedolžnost. Tega obdobja se dobro spomnim. Potem je prišlo kratko obdobje relativne svobode z Zoranom Dindićem, na katerega so streljali, ko je imel mavec na nogi. On je bil glasnik sprememb, ampak na žalost je bil ubit. Potem smo znova prišli do obdobja medijske teme z Vojislavom Koštunico, ki je ignoriral neodvisne medije, takrat sem delal za B92. Nikoli ni želel priti na našo televizijo, sovražil je medije, razen če niso delali zanj. Takšne so razmere tudi danes. Potem je z Borisom Tadićem prišlo obdobje malo mehkejšega odnosa do medijev. Kot Vučić, ki je bil nazadnje moj gost v času opozicije pred volitvami 2012, je tudi Tadić meni takrat dal samo en intervju.

Če upoštevamo vse našteto, lahko rečemo, da je ves čas neko napeto obdobje. Nekako se naučiš, da plavaš v takšnih razmerah, kajti ni cilj, da bi bil danes junaško pogumen, potem pa bi jutri umrl. Cilj je preživeti, se bojevati z vsemi temi težavami po najboljših močeh, pomagati urednikom in jih podpreti. Jim pomagati, da jim ni treba skrbeti za socialno stanje, to je, recimo, nekaj, kar je v našem podjetju urejeno. Naši lastniki nas uredniško podpirajo in skrbijo, da naših novinarjev ne skrbi, ali bodo prejeli plačo in ali so plačani vse potrebne dajatve. Vsaka izkušnja prinese novo znanje, človek se res celo življenje uči.

Ko ste postali programski direktor, ste si predstavljali, da bo tako težko?
Če nič drugega, so te izkušnje pomagale, ker sem takoj vedel, da bo težko, da bo veliko nasprotovanja. Napadali so nas, še preden smo začeli oddajati program. Nisem bil depresiven, ampak pripravil sem se na težko obdobje, želel sem čim bolj zaščititi naše urednike in novinarje. Če ste zasebni medij, potem ni resnega in neodvisnega novinarstva, če nimate trdne podpore svojega vlagatelja. Če imate trdno podporo, potem pa ni neodvisnega novinarstva, če nimate odločnih urednikov, ki so dovolj sposobni in močni, da zaznavajo realnost takšno, kot je, in da pomagajo svojim novinarjem.

V državi, kjer je takšna medijska krajina, je razvijati televizijo s takšno uredniško politiko, vsak dan izziv. Prav vsak dan. Imamo polno lažnivih novic o sebi, ki jih širijo tudi državni uradniki. Ko začnejo širiti lažne novice, se izkaže, da je njihova moč izjemno velika, ker nadzorujejo vse državne programe. Ko se tako širijo take novice, se nihče več ne vpraša, ali so resnične ali ne, temveč se sprašujejo, kakšne bodo posledice teh novic. Ko začno, recimo, širiti tako lažno novico, drugi ne preverijo pri nas, ali je to res. Dejstvo je, da je naš program samo na kabelski televiziji, torej ne oddajamo po vsej Srbiji. Tako nas skušajo diskreditirati na tak način, s trivialnimi lažmi. Recimo en primer: da smo edina televizija, ki da ni posnela rušitve hiše opozicijskega politika, dejansko je šlo za hišo njegovega sodnika. V resnici pa smo posneli 2,5-minutni prispevek. Kako naj se borimo proti taki laži? Vsak dan je takšen ali podoben napad.

Ob tem naj povem, da nas tudi opozicija ne mara. Mislili so, da bomo na njihovi strani. To je težava, ki jo imamo. Mi nismo nikogaršnji.

Veseli me, da imamo zelo dobro ekipo in veliko podporo investitorjev, tako da za zdaj gre.

V pogovoru ste dejali, da je Srbija država, v kateri ste izumili lažnive novice (fake news).
Da, samo vedeli nismo, da se temu tako reče. (smeh)

Danes ste veliko govorili o vprašanju lažnih novic. Zdi se, da številni novinarji padejo na temeljnem vodilu našega dela: preverjanju informacij. TV je še vedno najmočnejši medij, a splet, na katerem se lažne novice širijo kot blisk, je na pohodu.
Težko se je bojevati. Primer: Lažne novice se, recimo, včasih širijo po petih kanalih z nacionalno frekvenco, s katerimi je pokritih 95 odstotkov države, mi pa imamo od 5- do 10-odstotno pokritost. Težko je, ampak to ne pomeni, da bomo odnehali. To je edini način; tradicionalni novinarski pristop, da preverjaš informacije pri več virih. Seveda ne preverjaš vseh neumnosti. Včasih je še posebej pomembno, če gre za vprašanja krivic. Da je, recimo, nekdo nekaj ukradel in potem moraš to preveriti pri državnih organih. Obstajajo določeni procesi in postopki. Mi imamo še dodatno težavo, da sta tožilstvo in pravosodje, v bistvu celotna javna uprava, zelo zaprti za informacije. K sreči imamo institut pooblaščenca za informacije javnega značaja in tako se počasi organi navajajo, da morajo določene informacije izdati. Tisti, ki tega ne počnejo, pa raje zavestno plačajo kazen. Nekatera podjetja v državni lasti so raje plačale milijone kazni, kot da bi posredovala informacije. Ampak to so državna podjetja, gre za naš denar, ne gre iz njihovega žepa.

Zelo je komplicirano in težavno delati, ampak naše vodilo je delati prav. Zanimivo je, da tudi tisti, ki nas ne podpirajo in ki nas ne marajo, ki so podporniki Vučića in oblasti, gledajo našo televizijo in spremljajo našo spletno stran, da so na tekočem. Recimo v predvolilnem času je imel RTS 22-odstotni delež gledalcev, mi pa 19-odstotni. Ni mogoče, da so naše oddaje spremljali samo naši stalni gledalci, ampak so gledali tudi drugi. Spoštovanje imamo prav zaradi tega, ker preverjamo dejstva. Lažne novice seveda niso samo v politiki, temveč na vseh ravneh življenja. To je popolnoma neverjetno, kako veliko neresničnih informacij pride v medije.

Živimo v obdobju, ko odziv na to, da poveš, da si novinar, ni ravno topel. Zdi se, da je poklic izgubil veliko ugled in spoštovanje. Včasih pa je res tako, da ko pogledamo delo nekaterih novinarjev, se res čudimo, ker potem res ni nenavadno, da številni mislijo, da smo plačanci. Novinar je lahko vsakdo, ni nobenih pravil ali omejitev.
Srbija je, kar se tega tiče, doktorica te znanosti. Obstaja izraz, ki ga včasih uporabljam: novinarleta - gre za skovanko med novinarjem in starleto, ki označuje prevladujoče medijsko stanje v Srbiji. Zaradi tega sem tako kritičen. Popolnoma se strinjam, da je položaj novinarstva v regiji in nasploh po svetu zahteven. Samo poglejte, kako se nekateri politiki vedejo do medijev. Velika kriza novinarstva je na Poljskem, velika kriza je tudi na Madžarskem, da ne omenjam ZDA. To je zelo slabo za naš poklic, ampak hkrati smo novinarji žilavi in sposobni, da se z vprašanjem lažnih novic učinkovito spopademo.

Ko govorimo o lažnih novicah in tudi sicer nasploh glede dogajanja v družbi, ne moremo mimo vloge družbenih medijev. Kakšen je vaš odnos? Zdi se, da je konec obdobja 20 let, ko je na spletu veljala popolna svoboda govora, zdaj pa se izkazuje, da to mogoče ni najboljši pristop. Države razmišljajo o uvedbi takšnih in drugačnih pravilih.

Splet je prinesel demokratizacijo in svobodo, ko je odprl javni prostor, toda prinesel je tudi nevarnosti. Lahko dam primer svojega profila na Twitterju. Imam približno 30.000 sledilcev. Objavljam samo čivke, ki so vezani na naše vsebine, skratka ne objavljam nobenih svojih informacij. Pred nekaj meseci so me "zatožili" po tej partijski. Kar koli danes tvitnem, bo v nekaj urah 700, 800 ali pa 1000 negativnih komentarjev, v katerih me napadajo. Tega ne morem nadzorovati, nemogoče je, da bi jih brisal. Imel sem na izbiro dvoje: ali še naprej tvitam in pustim komentarje, zaprem za komentarje ali pa račun preprosto izbrišem. Mislim, da je največja škoda, da bi ga zaprl, saj bi tako naredil točno tisto, kar so želeli.

Splet omogoča vsem, da sodijo o vsem, da povedo vsakršno mnenje. To vidim tudi po grožnjah, ki so grozljive. Od 10 prijav grožnje je policija obravnavala eno. Imeli smo eno prijavo, ki se je skoraj končala z obsodbo. Bila je neposredna grožnja, ko je nekdo zapisal, da bo prišel na TV-postajo in nas pobil, da čaka naše sorodnike. Stekel je postopek na policiji. Tožilstvo za organizirani kriminal je stopilo v stik s Twitterjem, ki je potrdil, da gre za grožnjo. Policija ga je prijela na delovnem mestu, ga priprla, potem pa je dejal, kako ni mislil resno in tako naprej. To je ta občutek, da lahko kot anonimnež, skrit za nekim profilom, rečeš, kar koli želiš. Skratka, našli so ga in ga obsodili na leto dni pogojne kazni. Če ponovi grožnjo, bo končal za zapahi. To je en primer, prejmemo pa veliko groženj.

Mi smo zelo previdni glede dejavnosti na družabnih omrežjih. Naši novinarji so dobili navodila, naj bodo na spletu konservativni. Postavili smo tudi pravilo na uredniški ravni: tistega, česar ne bi objavil na televiziji ali spletu, ne objavljaj niti na svojem profilu. Tega se držimo. To ti daje kredibilnost. Mogoče imajo drugi drugačen sistem, kako se spoprijemajo s temi izzivi, ampak pri nas velja, da če ne bi nečesa objavil v tv-prispevku ali zapisal v članku, tega ne objavljaj na družabnih omrežjih.

Za konec malo lahkotnejše vprašanje. Če bi lahko v svojo oddajo povabili katero koli osebnost na svetu, koga bi izbrali. Na Youtubu je več posnetkov, ki so, če vas lahko malo pobaram, naslovljeni s Prepir Ćosića in …
Rad imam besedni dvoboj. Če tega ne bi imel rad, potem tega ne bi počel. Rad imam izzive, včasih izgubim, to sem že povedal. Včasih se zgodi, da mi ne gre najbolje. Skratka, na seznamu je veliko zanimivih politikov, s katerimi bi bilo zelo zanimivo sodelovati. Seveda so tu voditelji velesil, od Putina do Trumpa. Naj pa povem, da nas rusko veleposlaništvo sploh ne spusti na svoje dogodke. Tudi če smo akreditirani, povedo, da je število udeležencev omejeno, in nam ne dovolijo vstopa. Tako da dvomim, da bom kdaj gostil Putina (smeh). Obstajajo še številni drugi, ki bi bili prav tako velik izziv. Recimo Edward Snowden. Sem predstavnik stare novinarske šole, trdno verjamem v vrednost oz. pomen svobode, in kakor pravi Snowden, je raje brez države kot brez glasu. Njegov prvi tvit je bil, tega se odlično spomnim: Can you hear me now? (Me zdaj slišite?) To so ljudje, ki so meni navdih, ker so življenjsko povezani z mojim poklicem. Tudi Julian Assange, recimo.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
luckyss
# 30.01.2018 ob 07:23
Žalostno je to, da moraš ob kakšnem dogodku prebrati vsaj tri različne vire, da približno veš kaj se je zgodilo...V slovenski politični godlji pa rabiš že pravo raziskavo, da se približaš resnici..
Le pri potresih in izbruhih vulkanov večina medijev še piše vsaj približno enako...
eMZe
# 30.01.2018 ob 07:08
Dober članek, dober sogovorec.

Ampak INTERVJU SE LEKTORIRA, preden gre v medij. To se učijo že v novinarski mali šoli. Nerazumljive stavke se da v avtorizacijo ali pa se jih izbriše, porkafajfa.

"Kar vem, je to, da smo res, vsaj jaz, gotovo celo novinarsko kariero je potekala v nekem patološkem stanju"
Pred mesecem dni je notranji minister Nebojša Stevanović, pod katerega spada tudi policija, ki je dolžna zaščititi državljane, tudi nas novinarje, javno rekel, da smo Cia televizija.
Ne želim reči, da so oblasti, ki so sprejele koncept svobodnih medijev in ga spoštovale
FBR
# 30.01.2018 ob 08:26
"... televiziji N1, ki je ekskluzivni medijski partner ameriškega CNN-a."

Vse povedano, brez da človek bere naprej.
Krimsky
# 30.01.2018 ob 06:44
Biti novinar v času postresničnosti …
~
… ni preprosta naloga.

Včasih vas lahko kdo gleda direktno v oči in pravi: »Izjeme potrjujejo pravila.« Ne, pa jih ne.
Včasih vas lahko kdo gleda direktno v oči in pravi: »Vse je relativno.« Ne, pa ni.
Včasih vas lahko kdo gleda direktno v oči in pravi: »Volivci (ali kupci) imajo vselej prav.« Ne, pa nimajo!
In , iskreno … biti novinar v teh plebejskih časih (ko na FB izbiramo 'nosilca zastave') … ni hvaležna naloga. Nasprotovati sedmim, osmim milijardam sledilcev, všečkarjev? Vau …
velenjcan
# 30.01.2018 ob 08:41
Pleše kot drugi želijo.

Srbska politična konstelacija je (še vedno) približno taka, kot je bila v jugoslovanskih časih po 1987: domača mafija na oblasti, čezoceanski prijatelji pa sponzorirajo tiste, ki bi se je radi znebili oz jo vsaj razkrili, računajoč na več vpliva v prihodnosti.

Ampak vprašanje je,kaj lahko naredijo drugega mediji, ki nočejo biti odvisni od mafijske države, v tej situaciji. Se ukinejo?
alcatraz
# 30.01.2018 ob 07:54
Politiki prečitajo narod, kako nizko se lahko z demagogijo spustijo, zato v Srbiji uspevajo razni Vučići, Dodiki, Dačići in podobni.

khm, khm... vsaka podobnost je zgolj naključna...
Haloo
# 30.01.2018 ob 08:57
Ja to res, Srbi so bili prvi.
Adam in Eva izhajata iz Niške banje!
genniuuss
# 30.01.2018 ob 08:10
novinarji ste ludje, ki se radi izpostavljate,
pišete svoje resnice in jih prirejate,
tako da so novice všeč šefom,
oziroma tistim ki vas plačajo,

premalo poslušate, raziskujete in pišete le gola dejstva,
preveč pišete o svojih občutkih, premalo nevtralno,
niste več novinarji ampak piarovci.
Bivši uporabnik
# 30.01.2018 ob 06:37
N1 kot Rtv. Pleše kot drugi želijo.
brezposelni
# 30.01.2018 ob 09:19
Primer prikrivanja pomembne novice je aretacija Michela Stephana. Šele, ko je to objavila novaTV, je prišlo v javnost.
čofotalček
# 30.01.2018 ob 07:40
Kdaj pa kdaj se zgodi, da spremljam medije iz večih držav hkrati. Človek se hitro začne spraševati ali sploh poročajo o istih dogodkih in ali morda ne živijo na kaki vzporedni dimenziji.
Pa v bistvu to ni roliko daleč od resnice saj gre za različne medijske svetove. Resnica pa je relativna in dovisna od opazovalca.
V praksi je neka novica v eni državi lažna v drugi pa prava, kar je glede na naravo medijev povsem razumljivo.
PS: Če bi Italijane vprašal bi ti hitro povedali, da so oni izumili fake news sam niso vedeli, da se temu tako reče.
smallbudget
# 30.01.2018 ob 12:01
Zdi se, da številni novinarji padejo na temeljnem vodilu našega dela: preverjanju informacij.

Res je. In ko to omeniš v komentarjih, si dostikrat pobrisan.
rowky
# 30.01.2018 ob 08:23
eee moji novinarčki. Malo offtipica. Tista objava med "protestom" je bila prav nesramna. Ste branik demokracije, 4. veja oblasti, ustvarjate javno mnenje itd. predvsem to zadnje!!! In kaj, zdaj bi pa imeli večje plače za to?! Da vas ni sram. Nekaj vzpodbujate naj se komentatorji podpišemo pod izjave- Le kdo se skriva za inicialke pod večno člankov! Pa, da ne omenjam koliko teh člankov in prispevkov je copy paste iz tujih portalov. No.. in kaj po tem, ustvarjate s svojo glavo?! Objavite kaj vam pač naročijo.
Aja btw, avtorji teh "na pr en bližn" prevodov trač novic in ostalega sr*nja ne zaslužijo drugega kot minimalca, ker ni to lih neko hudo intelektualno delo.
Radoveden
# 30.01.2018 ob 10:06
Pri nas ni dosti bolje. So potožili nedavno pri Utripu naši novinarji o podobnih tegobah novinarstva danes, katerih včasih ni bilo.
ata
# 30.01.2018 ob 09:53
Pravi, da je kriza novinarstva na Poljskem, Madžarskem in v ZDA?
Torej tam, kjer je dovolj ljudi spregledalo (skrajno) levičarsko pozicijo večine novinarjev.

In CNN, he, he - ki porabi večino časa za ugotavljanje količine sladoleda postreženemu Trumpu
zelda
# 30.01.2018 ob 09:59
Niso lažne novice samo potvarjanje resnice, ampak tudi neobjavljanje pomembnih informacij, kot je to v primeru ilegalnih migracij in npr. Michela Stephena, kot je že ugotovil eden od komentatorjev.
Robiland
# 30.01.2018 ob 09:38
Ko sem prebral CNN, sem nehal brati.
nutcracker
# 30.01.2018 ob 08:51
@Krimsky - podpišem.
Mitcho_Buchannon
# 30.01.2018 ob 07:46
Če se je udeležil AmChamovega dogodka (ameriška gospodarska zbornica), potem mu pa res ni za očitati, da televizija N1, na kateri je zaposlen, pleše, kot Američani hočejo, kajne? Verjetno se je čisto po naključju znašel tam.
moj komentar
# 30.01.2018 ob 12:34
Ali v naših medijih obstaja sploh nekdo, ki bi tako kritično in odkrito pisal o lažnih novicah domačih medijev, kot to počne urednik Čosić?
Pri nas lažne novice očitno ne obstajajo.
Če tej pravljici seveda naivno verjamete.
zapravico
# 30.01.2018 ob 09:53
Novinarstvo je ustvarjeno zato,da se ljudem uradno laže v glavo
brezposelni
# 30.01.2018 ob 09:29
genniuuss


# 30.01.2018 ob 08:30
v vaših anketah v slo vodi na lestvicah popularnosti
stranka katere sploh ni, lista Marjana Šarca,

a vam je jasno kako manipulirate.


To je primer manipulacije. Komunisti izrabljajo to, da Šarec hodi v cerkev.
Ljudje se sploh ne sprašujejo, da je Šarec še prezelen za politiko.
brezposelni
# 30.01.2018 ob 09:45
Acinho


# 30.01.2018 ob 09:42
stewie@ sej vidiš kdo komentira novico, potem je vse jasno od kod minusi.

Lupo@ "raja" prav tako smatra, da naj Jakov Fak ne nosi zastave za Slovenijo (tako ti več kot očitno dojemaš "rajo"...najdeš 3 komentarje in na podlagi teh treh komentarjev razglasiš da "to misli raja". Potem so pa Srbi kralji manipulacije, haha.

Kar se pa serije tiče, pa gre produkcijsko za zadevo posneto na nivoju, ki na tem območju še ni bil posnet. Od ustvarjalcev serije pa nikoli nikdar ni izjavil, da gre za serijo po resničnih dogodkih, zato bi bilo lepo, da ne zavajaš. #fakenews


Acinho, preveč ti je vse jasno. Nisi verodostojen.
black russian
# 30.01.2018 ob 16:56
Kar se tiče jajc je največji "mudonja" med srbskimi novinarji nedvomno Petar Luković...intervju z njim bi pa z veseljem prebral.
pancho
# 30.01.2018 ob 12:16
V Srbiji smo izumili lažne novice

Zakaj se je po povedanem smejal?
zeus.zeng
# 30.01.2018 ob 12:00
Lažja pot do pregleda napisa o Ruskem lovcu, ki se
je približal ameriškemu letalo po mojem kmentarju
ob 10,34 uri.
-----------------
in kaj ima ameriško letalo početi v črnem morju , ko istočasno angleži spremljajo vsak prelet rusov n vevtralnih vodah blizu anglije ....
zeus.zeng
# 30.01.2018 ob 11:53
Lažna novica je bila ta, da se Rusko letalo ni približalo
Ameriškem na 1,5 m, kar javljajo Američani, pač pa na
1 m, kar so na monitorju prikazali Rusi...
-------------------
tiste ameriške tolovaje je potrebno izgnati iz evrope . Kaj pa oni sploh tukaj počnejo - jim ni bilo dovolj pobiti 20 miljionov indijancev in vreči atomske bombe na ženske in otroke ....
socrates
# 30.01.2018 ob 16:36
Jugoslav Čosić, kapo dol! Njegov pristop in " jajca", ki jih pokaže ob res kriminalnih temah (Insajder je bila ena najboljših oddaj raziskovalnega novinarstva) je samo za spoštovati. Le tako naprej .... ;)
moj komentar
# 30.01.2018 ob 12:10
Proti zahodni proameriški propagandi je srbska propaganda še vedno otroški vrtec.
bistri08
# 30.01.2018 ob 08:42
Resnica v komentiranju je pri nas velikokrat zbrisana. Tako kot na kitajskem. In boljše kot v S Koreji, ko te pridejo še iskat.
tupamaross
# 30.01.2018 ob 15:23
Skoraj ves svet je začel govoriti o "lažnih novicah."
Predvsem o tistih po spletu.

Ali sploh dojamete zakaj gre? Preprosto, gre za
cenzuro interneta.Presenetljivo je,da tega skoraj
nihče ne dojame.

"Lažne novice" bodo še naprej lažne in z vsakim
dnevom jih bo več in več. Vendar teh lažnih novic
ne bomo več mogli posredovati mi, ti, jaz, pač pa
le tisti,ki bodo za to pooblaščeni in bodo za 100%
nadzorovali internet.

Nočem biti prvi petelin v vasi in sem že par dni
čakal, da to nekdo drug pove pa nihče tega še ni
dojel. Če že hočete vedeti, gospod Plenković je
na HTV-ju že ukazal cenzuro. Enako naj bi bilo
že na Madjarskem, Poljskem...

Ali ste res mislili, da se strahotne laži novinarjev
o Trumpu bodo končala kar tako. Požrl volk osla...
Acinho
# 30.01.2018 ob 09:42
stewie@ sej vidiš kdo komentira novico, potem je vse jasno od kod minusi.

Lupo@ "raja" prav tako smatra, da naj Jakov Fak ne nosi zastave za Slovenijo (tako ti več kot očitno dojemaš "rajo"...najdeš 3 komentarje in na podlagi teh treh komentarjev razglasiš da "to misli raja". Potem so pa Srbi kralji manipulacije, haha.

Kar se pa serije tiče, pa gre produkcijsko za zadevo posneto na nivoju, ki na tem območju še ni bil posnet. Od ustvarjalcev serije pa nikoli nikdar ni izjavil, da gre za serijo po resničnih dogodkih, zato bi bilo lepo, da ne zavajaš. #fakenews
genniuuss
# 30.01.2018 ob 08:30
v vaših anketah v slo vodi na lestvicah popularnosti
stranka katere sploh ni, lista Marjana Šarca,

a vam je jasno kako manipulirate.
MikM
# 30.01.2018 ob 07:28
Lažne novice so razširjene tudi v Sloveniji in ne samo v Srbiji. Oziroma povsod tam na Balkanu, kjer je predolgo časa na oblasti ena opcija...
ForwardThinking
# 11.02.2018 ob 10:01
Mediji pa resnica... prosim vas!
strugacki
# 08.02.2018 ob 20:21
morda so jih v Srbiji izumili, ampak v Sloveniji smo jih pa definitivno izpopolnili...
paver
# 31.01.2018 ob 11:27
Kaj se dela tošota! Neodvisen japajade.
tupamaross
# 30.01.2018 ob 15:53
Moj komentar,
se strinjam. Sam lahko pišem bloge in komentarje kar
iz petih držav in v treh jezikih. Torej me bodo le z težavo
cenzurirali, me onemogočili.

Žal Ti moram omeniti, da sem že v letih in mi nekako
vse skupaj že preseda. Še leto-dve mogoče bom pisal
bloge in komentarje na treh televizijah in v treh državah
ter občasno članke za dva zelo znana časopisa,po tem
pa si bom vzel zaslužen počitek...

Lep pozdrav!
Altknight
# 30.01.2018 ob 10:43
Hmm medijski partner istega cnna, ki objavlja takele clanke po ta novem
http://www.cnn.com/2018/01/25/health/cuc
kolding-sex-kerner/index.html
tupamaross
# 30.01.2018 ob 10:42
Lažja pot do pregleda napisa o Ruskem lovcu, ki se
je približal ameriškemu letalo po mojem kmentarju
ob 10,34 uri.

V google vtipkajte:

"Ruski lovac presreo američki izvidjački avion iznad Crnog mora"

in boste takoj dobili vse o tem dogodku.
nutcracker
# 30.01.2018 ob 10:10
@stewie poleg "normalnega" dnevnika Danas priporočam tednik Nedeljnik. Od kolumnistov recimo Draža Petrović, potem Zoran Panović, sicer se pa največ zanimivega dogaja na netu in družbenih omrežjih. Insajder, Istinomer, Raskrikavanje in podobno (preletiš in ti je z nekaj malega rezerve takoj jasno kam odnaša Srbijo). Poseben prostor je Twitter s svojimi gorečimi verniki, med njimi kar nekaj opozicijskih politikov, kjer je ustvarjena zanimiva in privlačna virtuelna, recimo liberalna Srbija, ki pa z realnostjo nima nikakršne zveze. Je pa zanimiv dodatni vir informacij.
tupamaross
# 30.01.2018 ob 10:06
Kdor ne ve kaj so lažne novice, bi moral prebrati, koliko
bolnišnic, otroških vrtcev in šol so Rusi zadeli v Siriji.

Približno dvakrat toliko, kolikor je tega v vsej Evropi.
viljemmm
# 02.02.2018 ob 09:21
No, tale naslov pa vendarle ni fake news, čeprav prihaja iz srbskih ust.
moj komentar
# 30.01.2018 ob 15:37
tupamaross

Internet je očitno ušel nadzoru kreatorjev lažnih novic. Seveda jim ne odgovarja da svet izve za resnico o njihovih prevarah, zato počnejo vse, da internet spravijo pod popoln nadzor.
To je več kot očitno in mislim, da bo upor proti temu vse hujši.
Internet je medij, ki je odprl pandorino skrinjico medijskega molka. Ljudje lahko eno novico spremljajo z več zornih kotov, kar posledično pomeni, da ljudje vse bolj razmišljajo in ne padejo na prvo žogo. To pa kreatorjem novega globalnega družbenega reda nikakor ne odgovarja.
Acinho
# 30.01.2018 ob 10:59
stewie@ uf Godlerja pa Kesića pa žal res ne moreš primerjati...prvi je meni osebno povsem brez karizme potrebne za vodenje takšnega šova. Sicer pa nista sploh kopija eden drugega, če že kaj sta kopija šovov vidnih v ZDA.

Je pa res da ima Kesić neprimerljivo lažje delo. Njemu scenarija sploh ni potrebno pisati...kot je enkrat dejal Draža Petrović, je dovolj da spusti kakšen clip iz skupščine, izpad kakšnega Vulina ali Palme (kako denimo podarja po "3000 za gospodina" ker je on pač Bog in batina v Jagodini) in nato samo vrne kader nase, kjer on s tisto svojo faco naredi vse. Treba je biti fer in priznati, da Godlerju politiki v Sloveniji niti slučajno ne lajšajo dela na tak način :D
tupamaross
# 30.01.2018 ob 10:34
Ta hip sem prebral lažno novico na RTS Beograd, katero
vsi lahko preberete.

V google vnesite RTS in kliknite. Po tem kliknite na VESTI
in boste videl rusko letalo, za katerega Američani pravijo,
da se je približal njihovem letali na 1,5 m,kar je laž,ker se
mu je približal natančno na en meter nad Črnim morjem.
tupamaross
# 30.01.2018 ob 11:17
Lažna novica je bila ta, da se Rusko letalo ni približalo
Ameriškem na 1,5 m, kar javljajo Američani, pač pa na
1 m, kar so na monitorju prikazali Rusi...
stewie
# 30.01.2018 ob 10:37
zapravico
# 30.01.2018 ob 09:53
Novinarstvo je ustvarjeno zato,da se ljudem uradno laže v glavo


Politika pa zato, da ljudi ščiti pred temi lažnivci, a ne?
AMFIBIJA
# 30.01.2018 ob 07:09
S tole se novico, kot izgleda,
neka dobro znana domišljavka
in gledalcev svojih zajedalka
sama v ogledalo končno gleda.
moj komentar
# 30.01.2018 ob 16:04
tupamaross

Čestitam ti na tvojem trudu. Zelo rad preberem tvoje komentarje. Še tako naprej.
Kazalo