Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 78 glasov Ocenite to novico!
Iz naroda hlapcev v narod junakov, sporoča propagandni letak, ki priča o močni nacionalni motiviaciji za množičen vstop v uporniške vrste OF-a. Foto: BoBo
       Enotni glede tega, kar jaz mislim in morajo to vsi drugi sprejeti, torej hočem, da so enotni z menoj, ali pa gre za enotnost v smislu preseka različnih pogledov, to je vprašanje, tudi vprašanje sprave.       
 O enotnosti in spravi
Kip vodje jugoslovanskih komunistov Josipa Broza Tita pred njegovo rojstno hišo v Kumrovcu. Foto: BoBo
Partizanska bolnišnica Franja je med vojno skrbela za ranjence. Foto: BoBo
Zgodovinar Damijan Guštin je dejal, da gre pri govoru o spravi in "enotnosti" za veliko demagogijo. Glede česa naj bi bili enotni in na kakšen način, je po njegovem poglavitno vprašanje. Foto: BoBo
       Glede omenjene dileme pa tole. Gotovo je res, da je odpor povzročil večje število žrtev, kot če bi vsi lepo čepeli v svojih luknjah, a vprašanje na koncu je, kdo bi se potem boril proti okupacijskemu režimu in veliki vojaško-politični zvezi sil osi, pod katero vprašanje, ali bi si želeli živeti.       
 O čepenju v luknjah in žrtvah
Zedinjena Slovenija je bila glavna politična zahteva Slovencev v revolucionarnem letu 1848 (Na fotografiji zemljevid Petra Kozlerja iz leta 1851). Foto: Wikipedia
       Odporniško gibanje je v veliki meri gibanje prostovoljcev, prisotna je bila velika želja po dogradnji slovenskega nacionalnega položaja, po pretvorbi v nacijo, pri Slovencih se je to močno kazalo že leta 1918 ob razpadu avstro-ogrske monarhije, podlaga za vse skupaj je bil program Zedinjene Slovenije, tudi potem v času med obema vojnama ni ideja nikoli ugasnila.       
 O dograditvi ideje Zedinjene Slovenije
Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Hitler v Mariboru. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju. Foto: MMC RTV SLO
       To so pogledi skozi različne optike, iz različnih zornih kotov, vidite vedno tisto, kar hočete videti. To je bilo vedno tako. Zgodovinarji bi se morali s profesionalno etiko od takšnega gledanja bolj odmakniti, a vedno znova se pokaže, da so tudi zgodovinarji samo ljudje, ki imajo svoje nazore in interpretacije.       
 O zgodovinskih pogledih

Dodaj v

Guštin: "Ne en, ne drugi, ne tretji okupator ni želel imeti Slovencev"

MMC-jev intervju z zgodovinarjem Damijanom Guštinom ob dnevu upora proti okupatorju
27. april 2018 ob 07:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Boj proti fašizmu, želja po izboljšanju osebnega, socialnega in nacionalnega položaja. Pri današnji rdeče-beli optiki se nacionalna motivacija zelo pozablja," je zgodovinar Damijan Guštin naštel ideološke motive za upor proti okupatorjem pred 77 leti.

Kakšen pomen ima za slovensko zgodovino sestanek v Vidmarjevi vili pod ljubljanskim Rožnikom 26. aprila 1941? "Sam po sebi ne prav velikega, a če pogledamo posledice, kajti sestankovalci so pri svoji odločitvi vztrajali, vidimo, da je v mesecu oz. dveh nastala Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda, in to je gotovo eden izmed pomembnejših dogodkov za slovensko zgodovino II. svetovne vojne," je ob državnem prazniku ob dnevu upora proti okupatorju, ki ohranja spomin na ustanovitev OF-a, za MMC odgovoril zgodovinar in direktor Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin, specialist za obdobje II. svetovne vojne.


Zgodovinske interpretacije pomena OF-a in slovenskih partizanov so zelo različne, in sicer od tistih, ki pravijo, da Slovenije brez partizanov sploh ne bi bilo ali pa vsaj ne v današnji obliki, do tistih, ki pravijo, da je bil aktiven upor zgolj provociranje sovražnika in ustvarjanje nepotrebnih žrtev brez kakšnega drugega haska. Precej diametralno nasprotne trditve, kajne? "To so pogledi skozi različne optike, iz različnih zornih kotov, vidite vedno tisto, kar hočete videti. To je bilo vedno tako. Zgodovinarji bi se morali s profesionalno etiko od takšnega gledanja bolj odmakniti, a vedno znova se pokaže, da so tudi zgodovinarji samo ljudje, ki imajo svoje nazore in interpretacije," je izpostavil.

"Glede omenjene dileme pa tole. Gotovo je res, da je odpor povzročil večje število žrtev, kot če bi vsi lepo čepeli v svojih luknjah, a vprašanje na koncu je, kdo bi se potem boril proti okupacijskemu režimu in veliki vojaško-politični zvezi sil osi, pod katero vprašanje, ali bi si želeli živeti," je nadaljeval in dodal, da so si tri pomembne članice sil osi, ki so okupirale ozemlje današnje Slovenije, zamislile izbris Slovencev. "Ne en, ne drugi, ne tretji okupator Slovencev ni želel imeti niti kot nacionalno entiteto, kaj šele kot kakšno nacionalno tvorbo bodisi državo, poldržavo ali na primer protektorat," je še pristavil.

Ideološke motivacije upora
Upor proti okupatorjem je po njegovih besedah zrasel iz zelo različnih ideoloških motivacij. "Boj proti fašizmu, želja po spremembah na bolje, želja po izboljšanju osebnega, socialnega in nacionalnega položaja. Pri današnji črno-beli optiki, ali pa rdeče-beli, se nacionalna motivacija zelo pozablja," je opozoril, da se na enega največjih motivov za upor - izboljšanje nacionalnega položaja Slovencev, rado pozablja.

Guštin je navedel, da se pozablja tudi na dejstvo, da se je "rdeče-bela optika" razvijala med okupacijo, ko Slovencem ni bilo namenjeno, da bi bili kakršen koli subjekt ali faktor. "To je pri ljudeh potegnilo, upor ni bil pod prisilo, bil je izredno tvegano in osebno odgovorno dejanje, sploh dokler se splošna situacija ni prevesila na stran zaveznikov, saj si lahko celo družino spravil v nevarnost," je dodal.

Uporniško gibanje na Slovenskem je imelo po njegovih besedah samo eno konotacijo, in sicer je bilo "levo-nacionalno, pa tudi komunistično". Zakaj se niso vzporedno razvila druga uporniška gibanja kot marsikje drugod, mar ni bilo dovolj prostora? "Lahko rečemo, da ni bilo prostora, in sicer prvič, ker vodilna slovenska politika tistega časa ni šla v upor, pač pa so se odločili za čakanje, kar je določen del njihovih pristašev gotovo odvrnilo, obratno gledano pa so en del pristašev na ta način tudi izgubili, ko so ti odšli v odporniško gibanje. Drugo pa je, da je komunistično gibanje z utemeljitvijo, da gre za drobljenje sil, poskušalo omejiti, kar koli bi se lahko pojavilo kot alternativno uporniško gibanje," je pojasnil.

Domobrancem okupator ni bil ideološko blizu
Na drugi strani je del rojakov končal v službi okupatorjev - so jim bili okupatorji ideološko bliže kot pa uporniki s "komunistično konotacijo"? "Ne. Ideološko jim okupator, razen redkim izjemam, ni bil prav posebej blizu, filofašistov in simpatizerjev te vrste je bilo relativno malo, mogoče bi našli dve ali tri manjše skupine. Domobranci so zelo pisano sestavljena skupina, tudi vsi partizani niso bili komunisti, še zdaleč ne," je odgovoril, da je bilo v domobrancih več različnih političnih in motivacijskih usmeritev, veliko število fantov pa je bilo tam "pod prisilo in brez neke osebne refleksije ali motivacije".

Tudi večina domobranskega vodstva po Guštinovih besedah nacistom ni bila ideološko blizu, pač pa so v službi okupatorja taktično poskušali prebroditi vojno in doseči za Slovenijo nekakšen status, kot ga je imela Slovaška. "To je bila premišljena politika, ki so jo sprejeli v zelo težkem trenutku, ko je bila Jugoslavija otoček, vojna se je nagibala v tretje leto, videlo se je, da tako ne bo ostalo, in Slovenska ljudska stranka (SLS) se je odločila igrati na nemško karto, poskušali so za Slovenijo pridobiti nekakšen status, vsaj protektorat, nekaj takšnega, kot je bila Slovaška, to je bil ideal," je opisal.

Slovenski partizani in želja po naciji
Na Slovenskem je bila v obliki OF-a, v katerem so sodelovale najrazličnejše družbene skupine, prisotna daleč največja politična organiziranost odporniškega gibanja v Jugoslaviji, kjer so komunisti kar sami na lastno pest vzpostavljali najrazličnejše začasne organe ljudske oblasti, ki so upravljala osvobojena ozemlja, zasedena pa soupravljala vzporedno z okupacijsko oblastjo.

"Odporniško gibanje je v veliki meri gibanje prostovoljcev, prisotna je bila velika želja po dogradnji slovenskega nacionalnega položaja, po pretvorbi v nacijo, pri Slovencih se je to močno kazalo že leta 1918 ob razpadu avstro-ogrske monarhije, podlaga za vse skupaj je bil program Zedinjene Slovenije, tudi potem v času med obema vojnama ni ideja nikoli ugasnila," je pojasnil, da so Slovenijo na politični zemljevid partizani tudi uspešno postavili, sicer v okviru Jugoslavije kot federativno republiko. Duh Zedinjene Slovenije iz revolucionarnega leta 1848 pa ni bil živ zgolj v odporniškem gibanju, tudi v nasprotnem taboru so imeli takšne načrte, je dodal.

V slovenskih partizanih je bilo po njegovih besedah v štirih letih vojne med 75 in 80 tisoč ljudi, od tega je bilo od 4 do 5 odstotkov žensk, padlo pa je 28.000 borcev. Po obsegu gre gotovo za največjo oboroženo silo na Slovenskem. Nemški okupator je v redno vojsko vpoklical kakšnih 40 tisoč Slovencev, od kakšnih 20 do 25 tisoč borcev pa so štele kolaborantske enote.

Jugoslovanskim komunistom OF ni bil všeč
OF, v kateri so bili poleg slovenskih komunistov še krščanski socialisti, sokoli in številni drugi, je bila v jugoslovanskem prostoru unikum in je po Guštinovih besedah posledica avtonomne odločitve slovenskih komunistov. "Kar nekaj let so se morali zagovarjati oz. pojasnjevati, zakaj OF sploh imajo, in zagotavljati, da ga obvladujejo, da je to neke vrste vmesnik do cilja komunistične partije skozi osvobodilni boj spremeniti svoj položaj ali pa v končni fazi prevzeti oblast, kar jim je tudi uspelo," je o slovenskih komunistih na "zagovoru" pri jugoslovanskih partijskih "šefih" dejal Guštin.

Z Dolomitsko izjavo 28. februarja 1943 so nato komunisti prevzeli pobudo in vodilno vlogo v OF-u. "Do Dolomitske izjave oz. do zategnitve uzde in omejitve politične svobode, vpliva in moči ter vidnosti drugih političnih skupin in strank je prišlo zaradi jugoslovanskega pritiska, ne pa toliko zaradi politike slovenskih komunistov, ki jih jasno ne moremo idealizirati, saj so bili zelo podobni, tudi oni so si za cilj postavili osvojitev oblasti, zlasti po tem, ko se je to pokazalo kot realna možnost," je pojasnil.

Poosamosvojitvene kritike partizanstva
Kako gledate na poosamosvojitvene kritike narodnoosvobodilnega boja (NOB), partizanov in komunistov? Se prepogosto vse meče v isti koš, se premalo poskuša ločiti odporniški del od komunističnega revolucionarnega početja in zločinov? "Razumljivo je, da se po tako veliki spremembi, kot se je zgodila leta 1990/91, optika historične interpretacije spremeni, še zlasti v politično motiviranem smislu, pri čemer sploh ni nujno, da gre za strokovno historiografsko interpretacijo," je odgovoril.

Odporniško gibanje po njegovih besedah zraven prinaša tudi zločine, politične napake in politični ekskluzivizem, a gotovo gre za bolj pozitivno kot negativno obdobje. "V politični interpretaciji se rado naredi enačaj med odporniškim gibanjem in komunizmom, a povezava ni nujno tako neposredna," je dodal.

Sprava in enotno praznovanje
Dan boja proti okupatorju je v slovenski družbi še vedno vzrok za razklanost predvsem zaradi različnih pogledov na polpreteklo zgodovino. O spravi se govori že vse od osamosvojitve, dosežena pa naj bi bila, ko bomo enotno praznovali. "Sprava pomeni, da bomo drug drugega priznali in tolerirali, konec koncev tudi v socializmu, ko se je ta praznik ravno tako uradno ali pa še z večjim poudarkom praznoval, ne verjamem, da so bili vsi enako navdušeni. V govorjenju o enotnem sprejemanju je veliko demagogije," je odvrnil.

Glede česa naj bi bili enotni in na kakšen način je po njegovem poglavitno vprašanje. "Enotni glede tega, kar jaz mislim in morajo to vsi drugi sprejeti, torej hočem, da so enotni z menoj, ali pa gre za enotnost v smislu preseka različnih pogledov, to je vprašanje, tudi vprašanje sprave," je sklenil misel.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
zapravico
# 27.04.2018 ob 07:44
Dokler slovenci ne bomo dojeli,da si z delitvijo na ene in druge delamo sami sebi ogromno škodo ne bo nikoli bolje.
Samo Zakes
# 27.04.2018 ob 07:48
Lep praznik vsem svobodoljubnim Slovencem želim. Ostali se bodo pa itak oglasili s primitivizmom ...
Zorkey
# 27.04.2018 ob 08:33
Hvala upornikom, da lahko danes živimo v lastni državi!
Sicer pa znam brati in me nobeden ne bo prepričeval v eno ali drugo stran.
Raff69
# 27.04.2018 ob 08:14
Moram priznat,da mi je ta zemljevid Zedinjene Slovenije kar všeč in če bi danes bile te meje ne bi imel nič proti.
luckyss
# 27.04.2018 ob 07:59
Politike, ki Slovence zaradi svojih pritlehnih egoističnih ciljev delijo na leve in desne bi bilo treba kazensko ovaditi...
Smo res takšne ovce, da nas s tem prekopavanjem kosti uspešno kontrolirajo bedasti povzpetniki ?!
marko02
# 27.04.2018 ob 07:47
Gotovo je res, da je odpor povzročal večje število žrtev, kot če bi vsi lepo čepeli v svojih luknjah, a vprašanje na koncu je, kdo bi se potem boril proti okupacijskemu režimu in veliki vojaško-politični zvezi sil osi, pod katero je vprašanje, če bi si želeli živeti," je nadaljeval in dodal, da so si tri pomembne članice sil osi zamislile izbris Slovencev.
samo.jug
# 27.04.2018 ob 09:37
Pravijo domobranci, da bi bilo žrtev manj, če bi vsi sedeli doma in čakali konec vojne. Hja, to pa je, oprostite, navadna laž. Nemci so nabor vršili tudi med Slovenci - če nisi dal sinov za njihov vojaški stroj, so grozili z deportacijo cele družine. To se je dogajalo in naši dedi so tudi umirali na frontah v nemških vrstah - pod prisilo! OF je bil nujen, ker če ga ne bi bilo, bi bili vsi Slovenci navadni kvizlingi.
Kar se pa tiče sprave - to pa je navadno nakladanje. Sprava ni potrebna, nimamo je že 70 let niti je ni treba. To je lepa fraza, ki jo trenutna politika natepava, da nabira politične točke na emocionalni ravni. Dejstvo je, da je to šlo mimo. Za mojo voljo lahko moj sosed, strina ali kdorkoli verjame, kar hoče v zvezi s tem, kdo je bil na pravi strani ali ne, jaz ga zato ne bom klal niti gledal po strani. Mi je vseeno. Jaz imam svoje mnenje. In ko moram delati s kom, ki pač na te stvari gleda drugače, delam, ker imam jaz od tega dela hasek in on/ona ga ima. To je to. Življenje gre naprej in nikomur se ni treba strinjati o čisto vsem. Moramo pa vedeti, kako s tem nestrinjanjem živeti.
kreden2
# 27.04.2018 ob 08:36
Končno en uravnotežen pogled zgodovinarja. Verjamem da se marsikdo ne želi strinjati z njim, a je strokovnjaku takega kova težko oporekati.
janroz
# 27.04.2018 ob 09:02
Dober članek. S kom naj se spravim? Rojen sem po vojni, danes na čas bivše države gledam drugače in tisto, ker me jezi je, da nas silijo v neko spravo, nas vlečejo preteklost. Menim, da potrebujemo samo čas in nič drugega. Pustite nas, da gremo naprej. Kdor želi naj praznuje vsak dan, naj praznuje in se veseli. Politiki bi morali z zakonom prepovedati govoriti o preteklosti. Bolj ko se dogodki odmikajo bliže smo stanju, ki je povzročilo to morijo in to me skrbi!
vranek
# 27.04.2018 ob 09:36
Jakob mali, ce ze uporabljas besedo genocid, se NAUCI kaj pomeni. Da si tako neveden upas uporabljati to besedo,presega vse meje. Izdajalce innjih sledilce se pac eliminira. Se je,se in se bo, tako to je v vojnah in po vojnih zakonih. Kolanoranti so še slabsi od okupatorjev. Sluziti ojupatorju je zavrzno dejanje vedno in povsod!
fah-q
# 27.04.2018 ob 08:51
uravnoteženo in realno...
zoomenager
# 27.04.2018 ob 09:51
O tej debati kdo je mel prav in kdo ne, kdor sodeluje z tujimi enotami na nasem ozelju je izdajalec PIKA
Kekec99
# 27.04.2018 ob 10:04
Osvobodilna fronta je en izmed temeljev na katerih stoji samostojna Slovenija. Slava junakom.
zapravico
# 27.04.2018 ob 09:12
Iz naroda hlapcev v narod junakov. Junaki so umrli,ostali smo samo hlapci
Bivši uporabnik
# 27.04.2018 ob 08:20
bi bilo primerno takrat Slovence imenovati ksenofobe?

Dobro vprasanje.
1. BIli so sovrazno nastrojeni do tistih, ki so imeli odklonilen odnos do kapitalisticnega zahoda.
2. Zahtevali so da gre slovenska zemlja slovencem. Kako grozno ksenofobicno.
3. Po koncu vojne v Sloveniji na obmocju Stajerske ni vec ostalo nic od nemske manjsine. Seveda jih pred tem tudi ni bilo, ti so vsi ziveli in umrli v Nemciji, le pokopali so jih na Stajerskem.
goli
# 27.04.2018 ob 09:18
@janroz - Točno to.
Mi, ki smo rojeni po vojni in tudi naši starši, ki so rojeni med vojno z raznoraznimi spravami nimamo-jo nič. Mi imamo svoje življenje. Živimo v sedanjosti za boljšo prihodnost in z zavedanjem preteklosti.
aktivist
# 27.04.2018 ob 08:55
Vesel in srecen praznik vsem! Tud desnim
Jakob Mali
# 27.04.2018 ob 09:12
Dokler slovenci ne bomo dojeli,da si z delitvijo na ene in druge delamo sami sebi ogromno škodo ne bo nikoli bolje.

Smo eni, ki vemo, da smo bili med 2WW na pravi strani, ampak, da so se dogajale barabije na obeh straneh. Povojni poboji so bili genocid. Pa kljub temu danes slava vsem fantom in dekletom, ki so 41 vzeli v roke orožje in se oprli okupatorju.

....in potem so drugi, ki bi raje videli, da bi zmagal Hitler.

Torej Slovenci se ne delimo, ampak imamo pač del naroda, ki s ene more sprijazniti s potekom zgodovine.
Druga Švica
# 27.04.2018 ob 11:38
Še nekaj o mnenju Nemcev o Titu in o domobrancih:

https://www.youtube.com/watch?v=8U0i294G
EKY

https://de.wikipedia.org/wiki/Slovensko_
domobranstvo

Medtem, ko sam šef SS-a Heinrich Himmler časti vodjo partizanov Josipa Broza Tita, v Sloveniji njegov podčastnik Rösener v Sloveniji predpisuje šefu domobrancev Rupniku celo to kdaj lahko obleče domobransko uniformo.

Tako torej Nemci o nas.
watwat
# 27.04.2018 ob 11:10
Nekateri so se borili proti nacistom, ponemčevanjem in proti smrti kulture naroda in jezika. Drugi so prisegali na Bežigrajskem štadionu pred Škofom Rožmanom.

Zgodovina je samo ena.
kreden2
# 27.04.2018 ob 12:59
Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo OF in partizanov?

Torej če začnemo leta 1943, je maršhal Fyodor Tolbukhin po zmagi na ukrajinski fronti osvobajal Bolgarijo, Jugoslavijo in južno Madžarsko. Maršal je iz znanih razlogov zelo hitel, tako da je leta 1945 osvobodil Dunaj in si z zahodnimi zavezniki razdelil Avstrijo. No, v sovjetski coni, kar vključuje Dunaj, je nato Tolbukhin s svojimi vojaki kampiral 10 let, do leta 1955!!! Zakaj se je ustavil na severni jugoslovanski meji in se ni sprehodil do Jadrana, si lahko vsak odgovori sam. Torej na Jalti so se zavezniki dogovorili marsikaj o povojni ureditvi. Predvsem pa, da bodo vse države nastale v času Nacifašizma izbrisane. Enote ki so se borile na strani nacifašistov pa vrnjene v države od koder so prišle. No Churchill je bil mnenja da sploh ne rabijo sodišč, ker lahko kar vse takoj pospravijo na mestu, pa je rekel Roosvelt, da kaj takega doma ne bo mogel opravičiti. No tako so potem izginile nacistična Francija, Slovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, NDH ... Iz "neznanih" vzrokov, so vsi slovanski narodi padli za železno zaveso v objem Sovjetov. Kaj bi se zgodilo z Nacistično Slovenijo, če ne bi bilo OF in partizanov, si lahko vsak odgovori sam. Ah da, še ena malenkost je, leta 1945, je bila Italija zmagovalka na strani zaveznikov. Kje bi bila danes slovenska zahodna meja, si lahko spet vsak sam odgovori. Smo pa lahko prepričani, da bi na kavo v Capodistrio, Isolo in Pirano šli s pasošem v grabljicah in vizo. Slovenski politiki v izgnani jugoslovanski vladi v Londonu so nenehoma moledovali svoje politike v etabliranih strankah v Sloveniji, naj za božjo voljo nekaj naredijo, karkoli samo da bo videti da so upirajo. Da zavezniki čakajo, toda zaman. Domači politiki so se odločili, da je najvarneje in najbolj sigurno, če poskušajo naerditi Slovenijo v okviru nacistične Nemčije, pa čeprav samo pokrajino, če jim ne dajo nekaj kar je podobno NDH. No tudi tega prezidentu Rupniku niso hoteli dati. Torej naj si iz zgodovinskih dejstev vsak sam odgovori kaj bi se s Slovenijo zgodilo, če ne bi bilo OF in slovenskih partizanov.
forhand
# 27.04.2018 ob 10:29
Rimskokatoliška cerkev ni nikdar obsodila fašistov in nacistov, borila pa se je proti komunistom-nevernikom in se bori še danes,ker s tem ščiti svoj status.Še sreča, da danes komunistov ni več.Je pa veliko narodno zavednih Slovencev odšlo v partizane in veliko prispevali k osvoboditvi.Brez narodno osvobodilnega boja bi bila Slovenija brez Primorske.Druga stran, ki je zaprisegla Hitlerju pa bo morala nekoč skupaj s katoliško cerkvijo priznati, da je bila na napačni strani.
Druga Švica
# 27.04.2018 ob 11:29
Slovenci se delimo na zagovornike partizanov in zagovornike izdajalcev. Jaz izdajalcev nikoli nisem in nikoli ne bom zagovarjal. Ostali pa kakor želite ....
1984
# 27.04.2018 ob 10:20
Žalostno ; Propaganda skrajne desnice danes in nacistov z sodelavci nekdaj še kar trobi, da komunistom v resnici ni za osvoboditev naroda, ampak le za revolucionarno osvojitev oblasti.
Že tedaj so poskusili manipulirati z domnevno poglavitno motivacijo partizanov.
Sredi decembra 1943, potem ko se je že brezuspešno izdivjala njihova ofenziva brez , so Nacisti ponudili glavnemu štabu Slovenije premirje do konca vojne na temelju vojaške razmejitve ozemlja v partizansko in nemško cono.
Ponudili so tudi politično vabo: svojo pomožno vojsko, slovenske domobrance, bi umaknili s slovenskega ozemlja in jih poslali na vzhodno fronto v Rusijo, in »preusmerili« bi svojo politiko v Ljubljanski provinci. Če jim je predvsem do revolucijske zmage, bodo partizani ponudbo zagrabili, ali ne?
Na svojo ponudbo so nemški poveljniki dobili odgovor: glavni štab Slovenije je vojskovanje nadaljeval.
Poročilo britanskega delegata pri glavnem štabu Slovenije podpolkovnika P.A.Wilkinsona poudarja: »Ponudba je bila zavrnjena s prezirom.
T.i. slovenski domobranci so rešeni vzhodne fronte ostali kot pomožna nacistična vojska v boju proti slovenski NOV doma in podaljšali morijo 2 sv. vojne v SLO za nekaj mesecev ter z nacisti pobili v zadnjih letih vojne ( čeprav so vedeli da izgubljajo ) še 10 tisoče zavednih Slovencev .
Domobransko-Nacistična Zver je še obilno morila Slovence pred svojim vidnim koncem !!
Sicer pa morda škoda da dombranci niso končali na ruski fronti tako kot [url="https://en.wikipedia.org/wiki/Eastern_Front_(World_War_II)#Casualties"]300.000 fašističnih romunov in podobnih .
[/url]
Druga Švica
# 27.04.2018 ob 11:52
Zločin tistega, ki se brani ni enak tistemu, ki ga povzroči napadalec. Zato pa je holokavst zločin, uničenje civilnega prebivalstva Bremna, Hirošime in Nagasakija pa ne.

Za holokavst in vse ostale grozote 2. svetovne vojne so se Nemci tudi URADNO opravičili, domobranci pa ne. Američani, Angleži in Rusi pa se niso in se nikoli ne bodo (in upam,da tudi partizani ne). Kaj tukaj komu ni jasno?! A želimo zopet svetu prodajati našo toplo vodo?
nefa
# 27.04.2018 ob 11:44
Politiki nas delijo. Namerno, ker na ta način nabirajo politične točke. Mi pa jim še vedno nasedamo. Kdo je tu nor?
Lightning
# 27.04.2018 ob 11:43
Dejstvo je, da je gospod Guštin predstavil zelo objektivno sliko situacije na Slovenskem med 2. svetovno vojno. Poraja se temeljno vprašanje, katerega sem si tudi sam že večkrat zamislil: Kdo bi se boril proti okupatorju, če se ne bi partizani? Kakšno usodo bi Slovenija kot kolaborantska država doživela po vojni? V zadnjih desetletjih prihaja s strani kvazi osamosvojiteljev Slovenije do blatenja OF in partizanov. To bi moralo biti zakonsko kaznovano. Partizani so namreč razlog, da je Slovenija danes samostojna država in med najbolj naprednimi državami sveta.
Vse do leta 1945 je bilo slovensko ozemlje napram ostalim v Evropi (razen na Balkanu, kjer je pač turška zasedba imela ogromen vpliv) katastrofalno gospodarsko razvito. Slovenija je bila 0 od 0. V času Avstro-Ogrske najmanj razvit del te države, v času Kraljevine SHS in Jugoslavije pa najmanj nerazvita med nerazvitimi deli te države. Kapitalistična družbena ureditev in nesposobno politično vodstvo, na čelu katerega so bili zlasti pripadniki sprva VLS in kasneje SLS pod vodstvom Antona Korošca, je delovala proti Slovencem. Govorili so, da so Slovenci narod kmetov in da moramo biti na to ponosni, medtem ko je celotna Evropa postajala industrijsko vse bolj razvita!
Desna politična struja je ozemlje Slovenije držala pod železnim jarmom, najprej znotraj Avstrije in nato znotraj Kraljevine SHS. Oblasti so se oklepali tako zelo, da so dobesedno PROSILI Nemce, naj zasedejo celotno Slovenijo in ustanovijo nek spin-off NDH-ja. Pri temu je bil ključen ban Marko Natlačen (eden ključnih članov SLS), kateri je pod pretvezo zaščite prebivalstva odkrito sodeloval z okupatorjem in živel v luksuzu, medtem ko so Slovence na veliko tovorili v najrazličnejša taborišča smrti! Leta 1945 je po uspešnem uporu proti okupatorju prišla na oblast skrajno leva politična struja in kaj se je zgodilo? Slovenija je do današnjih dni in več kot 65 letih vladavine leve politične opcije med top 30 najbolj razvitih držav sveta z izjemno visokim indeksom človeškega razvoja (lahko zguglate kaj točno ta indeks sploh vključuje). Za vse to so pa so bili zaslužni OF in partizani, ki so se odločili upreti nadoblasti ljudi, ki bi jih najraje izbrisali iz obličja Zemlje. Slava jim.

lp
vnk
# 27.04.2018 ob 12:46
V zadnjih desetletjih prihaja s strani kvazi osamosvojiteljev Slovenije do blatenja OF in partizanov. To bi moralo biti zakonsko kaznovano.

Ne, ker se takšne zakone prehitro zlorabi v politične namene. Mi je levica bližja, smo imeli partizane v družini, ampak tole mi je pa neokusno, kaj če bi katoliki pisali podobne zakone? Osebno me kar zmrazi.
svabo
# 27.04.2018 ob 12:35
Domobrancem okupator ni bil ideološko blizu
Na drugi strani je del rojakov končal v službi okupatorjev - so jim bili okupatorji ideološko bliže kot pa uporniki s "komunistično konotacijo"? "Ne. Ideološko jim okupator, razen redkim izjemam, ni bil prav posebej blizu, filofašistov in simpatizerjev te vrste je bilo relativno malo, mogoče bi našli dve ali tri manjše skupine.
[/i
Na youtoubu je moč najti film (2.dela) https://www.youtube.com/watch?v=3p-NoQqPBg0
Protikomunistično zborovanje junij 1944.
Predlagam, da si v miru ogledate ta dva filma. Mnenje o tem, da si domobranci in nacisti niso bili ideološko blizu, pa bo vsakemu hitro jasno, kaj je bilo res. Šok bo ogromen. Namreč nažalost se še preveč jasno vidi, da so leta 1944, ko je bil Rajh že na poti razpada in poraza tako enotno in enoglasno domobranci kot tudi Slovenci na Kongresnem trgu skupaj kot eno vzklikajo nacizmu in prisegajo zvestobo Hitlerju proti bojševistično-judovski in bogataškim zlatom plačane zločince in oprode.......
Ideološko res niso imeli nič skupnega z nacisti.......
oziris.va
# 27.04.2018 ob 10:34
janroz
# 27.04.2018 ob 09:02

Dober članek. S kom naj se spravim? Rojen sem po vojni, danes na čas bivše države gledam drugače in tisto, ker me jezi je, da nas silijo v neko spravo, nas vlečejo preteklost. Menim, da potrebujemo samo čas in nič drugega. Pustite nas, da gremo naprej. Kdor želi naj praznuje vsak dan, naj praznuje in se veseli. Politiki bi morali z zakonom prepovedati govoriti o preteklosti. Bolj ko se dogodki odmikajo bliže smo stanju, ki je povzročilo to morijo in to me skrbi!


Točno tako. Žal moramo še počakati, da (iz)umre nekaj generacij, pa bo vse to šlo na smetišče zgodovine.
Plavica1
# 27.04.2018 ob 09:31
In tisti, ki najbolj praznujejo dan, ko "Ne en, ne drugi, ne tretji okupator ni želel imeti Slovencev" so ti, ki ne želijo imeti Slovencev. Proti prvim trem so se pravi domoljubi Slovenci uprli, tosti, imenujem jih kar četrti, pa bodo znova zmagali z svojo armado DVK vojščakov.
Bivši uporabnik
# 27.04.2018 ob 09:24
...in potem so drugi, ki bi raje videli, da bi zmagal Hitler.

OK, imena prosim. Kdo si zeli ali bi raje videl, da bi zmagal Hitler?
Pocasi bo treba prenehat s to enacbo:

kritiziranje KPJ = simpatiziranje s Hitlerjem
alkum
# 27.04.2018 ob 14:49
Največja napaka je mešanje in metanje v en koš partizanov, ki so se borili med vojno in potem tiste po vojni!!
Med vojno so v partizanih borili dobri ljudje, naši dedki in babice.
Po vojni pa so se ti dobri partizani morali skrivati in bit tiho pred komunističnimi partizani, ki so bili veliko zlo za slovenski narod!!
Lightning
# 27.04.2018 ob 14:22
@tuintam
Ja, Slovenija spada med najmanj 30 najbolj razvitih držav sveta, tako kar se tiče najrazličnejših indeksov kot tudi gospodarskih kazalcev. Slovenija se je med teh top 30 držav prebila od leta 1945 naprej. To je dejstvo in podatki o vsem tem so dostopni na spletu. Pred letom 1945 smo bili primerljivi z nerazvitim vzhodom Evrope, zdaj smo bližje razvitejšemu zahodu. Če imaš kakšne podatke, ki temu nasprotujejo, na dan z besedo.
Glede druge točke, v bistvu sta OF in partizani ista stvar, vsaj kar se tiče vodstva. Partizani so bili vojaško krilo Osvobodilne fronte, v kateri so oblast po Dolomitski izjavi leta 1943 nesporno prevzeli komunisti. So bili komunisti brez napak? Seveda ne, poleg odpora so želeli prevzeti oblast. Ampak, ali je smiselno temu oporekati danes? Dejstvo je, da je OF na čelu s komunisti zmagala 2. svetovno vojno. Zakaj bi omogočili tradicionalnim strankam, katerih glavni člani so se celo vojno skrivali v Londonu vstop nazaj v politiko na Slovenskem? Oblast je prevzel zmagovalec in slovensko ozemlje se je začelo razvijati. Dejstvo.
Sicer pa bi želel, da v nadaljnje nekoliko bolje oblikuješ svoje misli, ker polovico stavkov, ki jih zapišeš preprosto ne razumem.

lp
casualCRO
# 27.04.2018 ob 10:06
Levi oz.desni, kaj imamo mi od tega? Politika je največje zlo tega sveta in mi navadni se bomo kregali, namesto da spoštujemo eni druge in ne pljuvamo po tistem, kar imajo drugi radi, ampak spoštujemo vsak vsakega, ne glede na to kar je ! Lp.
kreden2
# 27.04.2018 ob 16:37
Schmied 15:58

Ja, 30.septembra 1938, so pa glavne zahodne demokratične države, z izjemo Sovjetske Rusije podpisale Minhenski sporazum, kjer so brez vednosti Čehov, češke južne Sudete podarili Nacistični Nemčiji, tako da so si jih naciji z dovoljenjem Londona in Pariza pripojili. To je šele bilo sodelovanje z nacisti... Pa pejt v London in Pariz in jim povej, da so prvi začeli sodelovati z naciji...
veza
# 27.04.2018 ob 16:36
G. Guštin, če ste specialist za drugi vojno, vas prosim, da pojasnite ustanovitev PIFa dne 26 aprila, kaj je pomenil in zakaj se je potem preimenoval v OF.
Hvala lepa.
nikhrast
# 27.04.2018 ob 16:15
Dajte no, komunistična stranka ni naredila kaj veliko za Slovenijo, naredila pa je veliko za Jugoslavijo in za uvedbo komunizma.
PomisliSe1x
# 27.04.2018 ob 13:20
tujega nocemo svojega ne damo!

se mi zdi malo sumljivo!
runcajz
# 27.04.2018 ob 16:53
@tuintam

Ko prebiram tvoje filozofiranje se mi vedno bolj zdi škoda, da te še nobena stranka , kot celota ali samo njen vrhni del, ni odkril in te postavil na kandidatno listo. Težko bi namreč našli nekoga bolj primernega za prodajanje megle in ločevanje bistvenega od nebistvenega kot je tvoje nakladanje o celoti, upravljanju, vzajemnosti , ZD . Pravzaprav si pri vsem besedičenju izmuzljiv kot jegulja.

Upam, da te bodo kot nov obraz vendarle odkrili in ti naklonili trenutek slave , da boš v njihovem imenu neukim volivkam in volivcem razlagal razlike, ki jih še sam prav dobro ne razumeš. Sklepam po tem, ker nikjer ne napišeš kako pa bi ti pravično, razumno in sploh inteligentno razrešil rebus z oblastjo, upravljanjem , lastnino , vzajemnostjo in še kakšno nebodigatreba pogruntavščino.

Držim pesti zate.
pace
# 27.04.2018 ob 15:19
@cairns,
kakšen sindrom pa so imeli nekdanji AO borci spodnje Štajerske, ki so si spet smeli s ponosom pripenjati odlikovanja s katerimi se v kraljevini Jugoslaviji niso smeli pokazati v javnosti in so si jih zaslužili na frontah v bojih ob Soči, Piavi, Tilmentu in v gorah Južne Tirolske?
Ljudje so se spominjali razmeroma dobrega življenja v letih pred prvo svetovno vojno, skrbi države za kmete in ljudi, ... Državo SHS pa so spremljali sami slabi spomini.
Glede služenja vojske: "nekoč je bilo treba služiti cesarju, potem srbskemu kralju, sedaj bo treba Hitlerju, po vojni pa tistemu, ki bo zmagal."
watwat
# 27.04.2018 ob 15:19
Kakšna sprava? Sprava bi pomenila zmago narodnih izdajalcev, saj bi s tem opravičili njihova dejanja.. Seveda so tudi Partizani delali napake, saj so bili najstniki s puško v roki. Toda cilji za katere so se ti fantje borili so vredni časti in spoštovanja. In med temi cilji ter čistim zlim, ki so ga predstavljali kolaboranti in nacisti sprava ni mogoča. Tako bi sprava pomenila zmago narodnih izdajalcev in ovrženje vsega za kar so se Partizani borili.

Nikoli ne bomo pozabili in ne odpuščamo. In ker je naša zgodovina naroda prepomembna in ji je grozilo preveliko zlo, bomo vse dokler jo bodo želeli domobranci spisati na novo, s prstom bomo kazali na te izdajalce naroda, ter jih spominjali na njihovo izdajstvo in kolaboracijo z ljudmi, ki so želeli naš narod, jezik in kulturo zbrisati iz zgodovine. Ti ljudje si sprave ne zaslužijo.

Slava padlim za svobodo in kot je rekel Kajuh: "Lepo je, veš, mama, lepo je živeti,
toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!"
Bormio
# 27.04.2018 ob 23:43
Guštin: "Ne en, ne drugi, ne tretji okupator ni želel imeti Slovencev"

Še en zgodovinar, ki si iz kdo ve katerih razlogov zatiska oči, da so si leta 1941 Slovenijo med sabo razdelili štirje okupatorji. NDH, ki je gotovo ni imel v mislih, si je pripojila 5 slovenskih vasi ob meji. To so: Čedem, Jesenice na Dolenjskem, Nova vas pri Mokricah, Obrežje in Slovenska vas s skupaj 828 prebivalci. Kljub temu, da so ti ljudje pod hrvaškim okupatorjem precej trpeli, jim naša demokratična država nikoli ni priznala statusa žrtev vojnega nasilja z izgovorom, da vojska NDH ni bila mednarodno priznana sila.
pejtevennazrak
# 27.04.2018 ob 21:27
Guštin: "Ne en, ne drugi, ne tretji okupator ni želel imeti Slovencev"... pol bi si človek mislil, da nas bojo pustili pri miru. Ravno nasprotno: izgleda smo bili preveč priljubljeni, da so se kar tepli za nas.
tuintam
# 27.04.2018 ob 16:13
DrMatilda
Za začetek, moramo opisati kdo je bil v posameznem kraju partizan

Težka bo. Enkrat sem gledal pričevanje Frante. Turjak. Sprva so partizani in kasneje domobranci oz. bela garda še skupaj hodili na maše. Partizan je pod korom odložil orožje, potem so pa celo sedeli takorekoč skupaj. Tako je bilo, dokler vaške straže niso prestopile na stran okupatorja. V nadaljevanju so domobranci vse vedeli. Eni so to izkoristili, drugi ne. To je en fragment.

Drugi iz tega pričevanja je bil, ko niti ne vem, na katera vrata sta potrkala partizanska komandirja (link, poslušal sem samo en del od treh), na zgornji ali na hiši pod njo. To ni tako nepomembno, kakor se zdi. Vsaj kar se prepletanja rdečih in belih ter črnih tiče. Ko partizan nekako celo pade ven...

Tretji mogoče pa nek moj obisk doline ob neki rečici blizu Ljubljane. Neka gospa mi je povedala, kako so Italijani zagrozili, da bodo požgali cele vasi, če bodo doma našli enega samega moškega. Njen oče je bil bolan in ko je prišel iz bolnišnice, je moral ali med domobrance ali med partizane. Nekam pač, da vsai ne bi požgali. V partizane bolan ni mogel iti, zato se je prijavil med diomobrance. Precej ldudi je poznal in vedel, kdo je kdo, ko so ljudje šli čez kontrole. Nikogar ni prjavil, niti enega partizana ne.

Oblastneže imaš pod eno in drugo oblastjo, v določenih sistemh do zlorab oblasti pride lažje, kot cv drugih. Mi tega ne razumemo, kako pomebno je, kakšen sistem sploh imaš. Ali družbo direktno in lastniško-pravno ščitiš, tudi pred lastnimi upravitelji ali oblastjo, ali pa zgolj posredno, z oblastjo. Slednje sisteme se lažje zlorabi, se vsi sfižijo. Ker se pooblastila oblasti veča. Državni kapitalizem je ves tak, tudi ko ne gre za kak drug monopolizem.

Socializem, nacizem, faššizen, vse to je bilo najprej dobro mišljeno, v korist celote, a je oblast te sisteme zlorabila. Sistemski pristop je napačen. V ZRN po vojni davkoplačevalsko celoto priznajo kot pravno osebo lastnico, ki sama ne upravlja, da vzajemni kapital ni treba da je državni, torej upraviteljev in da si ga noben subjekt ne prisvaja z identiteto celote vred.

Mi smo družbo priznali napol, je nismo ščititli lastniško pravno in pred svojo lastno oblastjo. Isto napako smo si privoščili pa tud v nadaljevanju. Izdaja za izdajo je to. V ustavi celoto zatajimo, češ da je ta celota subjekt Država. Pa ni. To je subjekt, ki upravlja. Podobno kot Združebno delo prej. Upravitelji pšo ustavi dobijo preveč, nakar tekmujejo, kdo si sme vzeti še več... Narod pa nasrka.

Eno je če je vzajemni kapital last davkoplačevalske celote in javni (ne da od nikogar, kot bi bilo to pri nas, ko celoto in oblast enačimo da celote ja pravno ločeno od upraviteljev ni in nobene upraviteljeve zaveze s pogodbo), drugo pa če je državni, če je upraviteljev (subjekt Država upravlja, podobno kot je prej upravljalo ZD in si lastilo kapital, s katerim je upravljalo, imelo s tem, polna pooblastila)...

V bistvu nam ni jasno kje vse delamo sami prosti sebi, proti vsem in za oblastne. Z vojsko je pa tako, da čim položiš prisego, te lahko fentajo lastni, če ti ni kaj všeč. Si dezerter pač. Podobno kot v neki 'veri' 'verniki' tistega, ki se tej 'veri' odreče...
Polom
# 27.04.2018 ob 15:56
@Lightning
Zakaj bi omogočili tradicionalnim strankam, katerih glavni člani so se celo vojno skrivali v Londonu vstop nazaj v politiko na Slovenskem?
Zakaj pa ne? A še kdo vidi vzorec, kje se je nadaljevala kontinuiteta predvojne oblasti in kje ne?

@cairns
Nekdo, ki je zadel žebljico na glavico. Še ko so se umikali na Koroško je živela čredna logika "kamor gredo ostali grem pa še jaz", še ko so nekateri pobegnili s transportov in poskušali taboriščnikom v Vetrinju dopovedati, da so jih "nategnili", jim niso verjeli in so se zanašali na besedo Angležev, nekoga višjega.
Všečen mi je tudi izraz, da so poslušali "klerike RKC". Mariborski Tomažič npr. ni hotel slišati o domobranstvu na Štajerskem, kamoli da bi ga kot škof podprl. Ljubljanski Rožman si je na neke svoje načine predstavljal, da bo lahko delal kompromise z Italijani, predvsem pa ni mogel skriti že predvojnega protikomunističnega pogleda. "Partizanski" duhovnik Jože Lampret ne bi bil sploh posvečen v duhovnika, če bi bilo po Rožmanovo, ker je bil "politično oporečen" že med študijem. Znamenita je Rožmanova prisotnost na bežigrajskem stadionu ob prisegi, da je zmeda še večja, pa naj bi po drugi strani skrival hrvaške Jude. Svoja zgodba so primorski duhovniki in (posledično) tudi odnos partizanstva do njih. Pleterski prior Josip Edgar Leopold Lavov, ki se je s koncem vojne vračal iz izganstva v Itaiji, je bil malone "navdušen", ko je pri maši nekje na Primorskem med povzdigovanjem komandant partizanom poveljeval: "Mirno!"
Nekateri so poskušali z ljudmi živeti po nauku in z ljubeznijo, drugi po propisu in ukazu, kot bi imeli spet Kristusa in farizeje. Ker so bili po vojni razredni sovražniki so v kolektivnem spominu ostali samo tisti, ki so vladali po propisu in ukazu. In prav je, da se tega ne pozabi, prav pa bi bilo tudi, da se ob njih spomnimo, da so njihovi bratje znali stati ob strani človeku. Še pomembneje, menim, pa je, da svoje sedanjosti in prihodnosti ne omejimo na sisteme preteklosti. Naj ostanejo točno to, sistemi preteklosti, ne prinesimo si jih v današnje dni.
pace
# 27.04.2018 ob 12:24
Zgodovinar objektivno opisuje stanje v neki vojni situaciji:
"Tudi večina domobranskega vodstva po Guštinovih besedah nacistom ni bila ideološko blizu, pač pa so v službi okupatorja taktično poskušali prebroditi vojno in doseči za Slovenijo nekakšen status, kot ga je imela Slovaška. "To je bila premišljena politika, ... "

Pod člankom pa @ Jakob Mali
....in potem so drugi, ki bi raje videli, da bi zmagal Hitler.

in s takšnimi podtikanji bi spet vrteli kolo zunajsodnih pobojev, zapiranj ljudi v grozljiva povojna koncentracijska taborišča, ki jih je malokdo preživel. Na 100 000 ljudi je bilo po vojni pobiti in namesto objektivne zgodovine, bi še kar vrteli svoje, da saj vsi pobiti po vojni so tako bili za zmago Hitlerja. Groza!
aerodynamic
# 27.04.2018 ob 11:53
Dokler slovenci ne bomo dojeli,da si z delitvijo na ene in druge delamo sami sebi ogromno škodo ne bo nikoli bolje.

Demokracija sama po sebi je dobra reč, a problem demokracije je, da se ustvarja več taborov, kjer se napenjajo mišice, kjer si vsak tabor nabere podanike in širi svojo umno ali neumno ideologijo, katera pelje ljudi v nasprotna mišljenja. Zato se temu reče skregaj ljudi med seboj in boš odlično živel LE TI IN NE DRUGI. Temu se pa reče čredni nagon, nismo daleč od opic.
kreden2
# 27.04.2018 ob 16:51
Pa dajte no, tudi če ne bi bilo komunistov in partizanov, so se takrat slovenske glavne stranke odločile izvajati program zedinjene Slovenije znotraj nacistične nemčije. Pač napačna ocena razmerja moči v WW2. Saj jih niso zanimale svoboda v okviru zaveznikov. Sicer je pa vse to nategovanje zgodovine WW2 in vzrokov namenjeno notranji slovenski politiki. Evropsko zgodovinopisje je domobranstvo že zdavnaj opredelilo. Preberite Enciclopedio Britanica, lahko greste pa tudi v Berlin ali Frankfurt, na zgodovinske inštitute, vam bodo oni povedali s kom in zakaj so domobranci sodelovali. Pejte na Royal Historical Society in jim poskušajte razložiti svoje poglede... To bo smeha... A mislite da Angleži verjamejo da so se zmotili v Celovcu po vojni?
watwat
# 27.04.2018 ob 12:48
Če ne prej, bi ti moralo biti jasno, da si na napačni strani takrat, ko tvoji "šefi" in "heroji" začnejo na grobiščih ponemčevati priimke tvojih sosedov in sovaščanov. Razni Tratniki so postali Tratnig in vsi šumniki so bili čez noč izbrisani. Jasen pokazatelj kaj bi se zgodilo z nami.

Seveda pa izdajalci naroda tega ne bodo priznali.
Kazalo