Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 36 glasov Ocenite to novico!
les, hlod, gozd
Več kot pol milijona kubičnih metrov lesa je bilo lani posekanega in prodanega. Foto: Pixabay
Gozd
Država je največji posamezni lastnik gozdov v državi, s spremembo organiziranosti dela v državnih gozdovih pa bi bilo mogoče doseči korak naprej, zlasti pri prodaji lesa, meni Andrej Kastelic z GG-ja Novo mesto. Foto: BoBo
Evri, denar, bankovci, sveženj
Več kot dvakrat več dobička od načrtov je SiDG pridelal lani. Foto: Reuters
       Izvajalci del v gozdovih so namreč hitro spoznali, da lahko tako nizke cene ponudijo le enkrat, dolgoročno pa se to ne izide.       
 Nike Kranjc o prvih razpisih SiDG-ja
false
V Kočevje se je z državnim gozdarskim podjetjem vrnilo tudi nekaj gospodarske dejavnosti. Foto: BoBo
Skozi leto 2016 in tudi v nadaljevanju so se te težave odpravljale, in pričakovati je, da bo ta trg storitev v gozdarstvu lahko zaživel na poštenih temeljih, kar bo tudi družbi SiDG omogočalo dobro poslovanje.
 Andrej Kastelic o začetnih težavah poslovanja SiDG-ja.

Dodaj v

Je z gozdovi bogata Slovenija rešila tudi svoje gozdno gospodarstvo?

Začetne težave podizvajalcev se počasi unašajo
3. marec 2017 ob 06:33
Ljubljana/Kočevje - MMC RTV SLO

Državno gozdarsko podjetje je lansko leto sklenilo nad načrti, in tudi številni strahovi, ki so se porajali na začetku, so se uresničili v zelo omejenem obsegu. A pri sistemu, kot je gozd, se posledice vidijo šele dolgoročno.

1. julija lani je začelo delovati državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ideja zanj pa je po žledolomu leta 2014 zrasla na zelniku kmetijskega ministra Dejana Židana. SiDG je lani na tem področju prevzel posle Sklada kmetijskih zemljišč, za katerega so delo opravljali koncesionarji, ki so se jim lani iztekle 20-letne koncesije.

Novo podjetje pa je ubralo drugačen poslovni model, saj vse potrebno naroča prek javnih razpisov, razen pri prodaji lesa, so nam pojasnili v Gozdnem gospodarstvu (GG) Novo mesto. Naročila izvajajo na štirih področjih, in sicer gre za sečnjo in spravilo, gozdnogojitvena in varstvena dela, gozdne gradnje ter prevoz lesa. Naročanje poteka v dveh stopnjah – na prvi podjetje z zainteresiranimi in sposobnimi ponudniki sklene okvirni sporazum, na drugi pa med njimi išče najugodnejšega ponudnika. Prodajo lesa lahko SiDG, na podlagi pravil, ki mu jih predpiše skupščina, organizira mimo razpisov.

Dodatno pa so nam na SiDG-ju razložili še, da so posamezni sklopi javnih naročil vezani na 14 gozdnogospodarskih območij: Tolmin, Bled, Kranj, Ljubljana, Postojna, Kočevje, Novo mesto, Brežice, Celje, Nazarje, Slovenj Gradec, Maribor, Murska Sobota in Sežana.

Leto nad načrti
In kako se je obnesla sprememba sistema? Za sam SiDG je bilo leto očitno precej uspešno. Sodeč po preliminarnem poročilu o poslovanju za 2016, je kosmati dobiček presegel 6,5 milijona evrov, kar je dobrih 3,7 milijona evrov nad načrti. Prihodki so dosegli 25,7 milijona evrov, kar je bilo okoli 610.000 evrov pod načrti, a so bili po drugi strani tudi odhodki za skoraj 4,3 milijona evrov pod načrti. Koliko so znašali stroški delovanja v preteklem letu, nam na SiDG-ju niso povedali, rekoč, da nam teh podatkov ne morejo posredovati, ker nadzorni svet še ni obravnaval letnega poročila za 2016.

So pa v gozdni sklad vplačali 5,6 milijona evrov, kar je skladno z načrtom. Bilančna vsota je dosegla nekaj več kot 36 milijonov evrov, kar je skoraj 5,9 milijona evrov več od načrtov, kapital pa je konec preteklega leta znašal nekaj manj kot 28 milijonov evrov oz. dobre tri milijone evrov več od načrtovanega.

Od zavoda za gozdove so prejeli več kot 4.600 odločb za sečnjo, večino je predstavljala sanitarna sečnja, in na podlagi teh odločb so posekali in prodali 530.422 neto kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, od tega 22 odstotkov listavcev in 78 odstotkov iglavcev. Skupaj je bilo izvedenih 1.467 javnih razpisov, pri čemer so jih okoli osem odstotkov morali ponoviti bodisi, ker ni bilo ponudb, bodisi, ker se niso oddala dela zaradi previsokih ponujenih cen.

Kupcev za slabši les v Sloveniji ni dovolj
Do konca oktobra 2016 je bila povprečna dosežena cena za kubični meter lesa 48,01 evra, cena za sečnjo in spravilo lesa pa se je v tem obdobju gibala med 17,1 in 21 evri na kubični meter. Izjeme so bile pri spravilu lesa z žičnicami, kjer so cene dosegle 40 evrov na kubični meter. Podjetje je zaposlovalo 163 ljudi, 118 od tega jih je zaposlenih v operativi oz. na terenu, zaradi večjega obsega delovanja ob tem načrtujejo še nekaj dodatnih zaposlitev.

Za MMC so hkrati pojasnili, da so pogodbe za prodajo hlodovine, ki predstavlja okoli polovico poseka iz gozdov, s katerimi gospodari SiDG, podpisali s 66 primarnimi pridelovalci iz Slovenije. "Tudi tistimi, ki imajo ne le žago, ampak zgrajeno nadaljnjo lesno verigo," so dodali. Za manjvreden les, sem sodita celulozni les in les za lesne plošče, pa so sklenili pogodbe z nekaj manj kot 30 pogodbeniki. "Za tovrsten les smo žal prisiljeni kupce iskati tudi zunaj Slovenije, na tujih trgih znotraj EU-ja, saj v Sloveniji vsaj v tem trenutku ni zadostnih zmogljivosti za predelavo tovrstnega lesa," so zapisali.

Ni še dovolj časa za oceno učinkov
Za SiDG se je leto torej dobro izteklo. A ob zagonu podjetja so se porajale skrbi, da se bodo na razpise prijavljali za delo neusposobljeni izvajalci, ki bodo zaposlovali na črno in nato z nerealno nizkimi cenami izrinjali konkurenco, hkrati pa za seboj puščali nekakovostno opravljeno delo. Porajali so se tudi strahovi, da bodo potrebna odpuščanja.

Ali je v gozdovih res prišlo do posledic za kakovost gozdov, je po besedah Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu še prezgodaj govoriti. Takšne spremembe, v smislu širšega zaznavanja kakovosti opravljenih del ter stanja gozdov, se izrazijo šele skozi daljše časovno obdobje, je dodala. Glede začetnih pomislekov o ponujenih cenah priznava, da so bile te sprva res nizke, a so se zdaj že normalizirale, kar kažejo tudi podatki SiDG-ja. "Izvajalci del v gozdovih so namreč hitro spoznali, da lahko tako nizke cene ponudijo le enkrat, dolgoročno pa se to ne izide," je poudarila. Stroški namreč hitro zrastejo, zlasti v primerih, ko so koncentracije poseka (npr. sanitarni posek lubadark) nizke in je treba premikati ekipe že zaradi manjših količin lesa.

Glede drugih strahov, ki naj bi se uresničili s prihodom SiDG-ja, pa Marko Matjašič z GG-ja Bled pravi, da v njihovem podjetju pri številu zaposlenih negativnih sprememb ni bilo. "Zaposlenih imamo celo nekaj več, ker se preusmerjamo v zasebni sektor," je pristavil. Kljub temu priznava, da so cene na njihovem območju nekoliko nižje, vendar so lahko nihanja pri cenah ogromna.

Stanje se počasi ureja
Nekoliko drugačno sliko nam je naslikal direktor GG-ja Novo mesto, Andrej Kastelic. "Ob izteku koncesij smo se v podjetju poskušali prilagoditi na nove razmere. Delo v državnih gozdovih smo pridobivali prek razpisov. Pri teh razpisih se je pokazalo, da trg storitev v državnih gozdovih na tak način ni bil oblikovan. Posledično so se pojavljale tudi nekatere težave, kot so težave nekaterih izvajalcev pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ter slabše spoštovanje delovnopravne zakonodaje pri nekaterih, tudi novih izvajalcih. Omenjene kršitve za naše podjetje predstavljajo nelojalno konkurenco, kateri ne moremo uspešno kljubovati na trgu, saj imamo v podjetju zadeve urejene. Skozi leto 2016 in tudi v nadaljevanju so se te težave odpravljale, in pričakovati je, da bo ta trg storitev v gozdarstvu lahko zaživel na poštenih temeljih, kar bo tudi družbi SiDG omogočalo dobro poslovanje," nam je Kastelic zapisal v odgovoru.

Poudaril je, da je bilo na začetku delovanja SiDG-ja povpraševanja po delu v državnih gozdovih več, kot pa je bilo ponudbe, zato so nekatere delavce dajali na čakanje in jih nato klicali nazaj na delo. Položaj se je do konca leta uredil in znova so imeli delo za vse zaposlene, cene pa so odražale ta nihanja na trgu. Na začetku je bilo namreč nekaj cen, ki "ne zagotavljajo dolgoročnega poštenega poslovanja nobenemu izvajalcu", vendar pričakuje, da se bo to sčasoma uredilo.


Ob tem je še dodal, da bi bilo s spremembo organiziranosti dela v državnih gozdovih mogoče doseči korak naprej, zlasti pri prodaji lesa. Država kot največji lastnik gozdov bi namreč lahko zagotavljala stalen dotok surovine domačim predelovalcem in s tem spodbujala domačo gozdno lesno verigo. "Dosedanje izkušnje s SiDG-jem so pokazale, da je podjetje nadaljevalo prakso oskrbe z lesom iz državnih gozdov predvsem za domačo lesno industrijo. Kot največji dobavitelj pa ima SiDG možnost boljšega doseganja cen na trgu lesa in s tem prinese državi večji izkupiček iz naslova gospodarjenja z državnimi gozdovi. Prek podjetja SiDG se bo lahko pospeševal tudi razvoj gozdarstva in lesarstva, kar je lahko tudi eden od večjih prispevkov nove organiziranosti," je še povedal.

Z GG-ja Slovenj Gradec so nam sporočili, da direktor na naša vprašanja ne bo odgovarjal, z GG-ja Maribor niso odgovorili ničesar.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
Srečni Luka
# 03.03.2017 ob 07:02
Nadomestek za NLB, za "naše". Tudi to zgodbo bo v prihodnjosti treba dokapitalizirat.
odzajcatč
# 03.03.2017 ob 06:58
...dobiček si bodo razdelili kot nagrado al kako!!??....
lordstandish
# 03.03.2017 ob 07:06
Resila in napolnila je slovenija predvsem zepe nasih iz lds, danes smc in sd. Tole podjetje je vzorcni primer kako se to dela. Drzavna podjejta niso nic drugega kot privat podjetja tistega ki vlada (pri nas pac narod 25let hoce da sta to lds:smc in sd)
Za gozdove jim je bolj malo mar
apollo11
# 03.03.2017 ob 08:20
Spet naslov takšen, da zavaja ljudi, ki potem dobijo čisto napačni občutek glede vsega in potem začnejo pisati neumnost.

Lahko bi novinarji malo predstavili številke, pa bi bilo vse jasno. Bom jih pa jaz.

- v Sloveniji se letno poseka med 3,8 3 in 3,8 milijonov kubikov lesa.
- država je lastnik cca 20% vseh gozdov v sloveniji, torej se na leto poseka cca 700.000 kubikov državnega lesa.
- povprečna prodajna cena lesa v slo je cca 50 eur/m3, stroške sečnje in spravilo cca 15-20 eur/m3. Torej recimo čisti zaslužek lastnika je 30 eur/m3.
- torej ko država plača sečnjo ji na letni ravni ostane cca 20 milijonov EUR. Tu gor je potrebno zdaj obeseti še stroške vzdrževanj gozdov in cest v gozdovih, vsa administracija in bla bla bla
- da zaključim, slovenski gozdovi so samo en vrtiček, ki si ga je naredila politika. Ni veliko denarja, si ga bodo pa lepo podelili, ker prej so si ga pač koncesionarji.

Ko potegnemo črto. Ne gre za velike številke, da ne bodo ljudje spet pisali o 100 milijonih in miljardah vrednosti v slovenskih gozdovih. Take vrednosti ni. Država je v času koncesije za sečnjo državnih gozdov prejela preko 20 M EUR/letno, pa ni rabila nobenega državne firme za to. Zdaj je ustanovila državno firmo za upravljanje v gozdove. Nekaj je jasno že zdaj. V državni proračun bo od sečnje državnega lesa zdaj priteklo MANJ denarja, kot pa v času koncesije. Si pa je politika ustvarila en takšen peskovnik za sebe, kjer se spet lahko igrajo biznis. Biznis za svoje. Državni proračun bo seveda na slabšem, ampak who cares.
atal
# 03.03.2017 ob 07:38
Še ena velika "zmaga" delovnega ljudstva.
windmaster
# 03.03.2017 ob 07:18
Cena sečnje in spravila je 17 eur????
Kolikor vem je na razpisih ponujena cena 11 eur ali manj. Kje oziroma pri komu se izgubi tistih 6 eur???
sosman
# 03.03.2017 ob 07:19
S propadlo lesno predelovalno industrijo ne moreš rešit gospodarstva. Zdaj pa prodajamo les Avstrijcem za drobiž, oni pa nam nazaj v obliki produktov za 20x ceno. Super vam je to uspelo.
windmaster
# 03.03.2017 ob 07:47
Preštejte vse izvajalce kateri pred državnim podjetjem niso niti obstajali. Ogromno državnih prisklednikov je ustanovilo podjetja za sečnjo in prevoz, ogromno tistih kateri so z desetletja dolgo tradicijo to že delali, pa je propadlo.
windmaster
# 03.03.2017 ob 07:50
Npr, kako je izgubo koncesije skompenziral Frenk Kovač, podjetje GG Postojna?
Državno podjetje nima skladiščnih in manipulativnih površin, zato so jih najeli pri GG Postojna. Gotovo ne za drobiž! Tako Kovač pokriva manjko v poslovanju ker so mu odvzeli koncesijo.
resnicoljubnež
# 05.03.2017 ob 01:21
Državno gozdarsko podjetje upravljata Janko Veber in Pavel Brglez, dva pripadnika trde partijske linije, ki zagotovo ne bosta prinesla nobene koristi državi oziroma davkoplačevalcem, bosta pa poskrbela zase in svoje zaveznike.
Skippy
# 03.03.2017 ob 07:37
Še eno naše "bogastvo" ... ha ha.
mihče
# 03.03.2017 ob 10:18
Rešila bo le nekaj novonastalih lesnih tajkunov...
apollo11
# 03.03.2017 ob 08:54
podpisali s 66 primarnimi pridelovalci iz Slovenije. "Tudi tistimi, ki imajo ne le žago, ampak imajo zgrajeno nadaljnjo lesno verigo,"

To je bistvo. Vendar nekateri tega nikakor nočejo videt, najbrž zaradi političnih vzrokov. Ker se je tega spomnila leva politika in ne desna.

________________________________________
_

Kakšno bistvo? Koga zanima še sploh levo ali desno? Dejstvo je, da bo država od svojih gozdov ( svoje lastnine ) prejemala manj denarja v državni proračun, kot pa v času, ko je podeljevala koncesije. In to je čisti klasični primer kako se neunčikovito upravlja državno premoženje. Politka preko medijev sicer nam proda par piar štosov ( kot je ta, ki si ga ti citiral ) in upa da ljudstvo to kupi in se sprijazni s tem. Ta Židanova poteza je čisti fail, izpadel bo všečen, finančno pa bo za državo minus.
ksmith
# 03.03.2017 ob 08:20
So pa v gozdni sklad vplačali 5,6 milijona evrov, kar je skladno z načrtom.

Na spodnji povezavi piše da so bili načrti bolj amiciozni

Kosmati dobiček presegel 6,5 milijona evrov

Od koncesij so pa leta 2015 dobili 20 miljonov evrov (slika na spodnji povezavi), torej je to direkt 13,5 miljona izpada prihodka za državo. Očitno so se koncesije veliko bolj izplačale kot to podjetje, v katerega so tudi že vložili 20 miljonov evrov...

https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-po-1-juliju-v-drzavnih-gozdovih-kaos-ali-preporod/390554
simnov
# 03.03.2017 ob 09:37
prodajo za najnižjo ceno sploh se ne pogajajo
NAUTILUS
# 03.03.2017 ob 07:13
REKVIEM ZA LESNO INDUSTRIJO

KAM JE ŠLA?

Mojster Pepe, kje si zdaj?
Kam odšel si, kam utekel,
kaj nazadnje si mi rekel?
Vrni vendar se nazaj.

Pepe, mojstra vsi poznate,
bil mizar je prve klase,
ki lahko kaj dal je nase,
strokovnjak res, prav imate.

Kam odšel je Pepe stari,
jeli so se spraševati,
les za drva stran metati,
sekati še po omari.

Kam je šla vsa tišlarija,
stokal revež je Ostržek,
Pepetov izum, izvržek,
znan pod firmo Oslarija.

Se pretvoril je v oslička,
to še pomnijo rodovi,
družil se preveč s tatovi,
v družbi pa igral telička.

To zgodi se s tišlarijo,
ko namesto trde roke,
ritke vladajo visoke,
šla z drvmi je v polomijo.

Tisti pa, ki naj bi vladal,
je samo lesena lutka,
miroljubna rdeča putka,
drv ta ne bo razkladal.

Tak ne zmore niti tega,
da pa takšen bi mizaril,
daj no, si se kam udaril?
Ja, nastala je zadrega.

Ko lahko bi les izmeril,
si bogastvo z njim ustvaril,
s tarnanjem ne bo skoparil,
se brez mere bo le cmeril.

Ni sam kriv, lesena tepka,
saj produkt je selektivni,
škart samo neproduktivni,
z njim pometa zvitorepka.

Zvitorepka v družbi mačka,
klika znana barabinska,
družba stara potepinska,
ji Ostržek je igračka.

Zanj nikomur sploh ni mar,
pač pa mar za tišlarijo,
izgubljeno bogatijo
in za vržen stran denar.

In kako iz tega priti?
Nič ne pride kar po sebi,
torej je samo na tebi,
ko gre stvar iz rok izbiti.

Stvar se sama ne izbije,
iščemo mizarske prste,
takšne prave, takšne čvrste,
kol udari, v tla zabije.
rokers
# 04.03.2017 ob 10:54
samo da je cerkev kriva..Cerkev je legalni lastnik kot vsi drugi in naj s svojim premoženjem ravna kot hoče, seveda v skladu z zakonodajo. Ne verjamem pa da bo državna firma delala kaj bolje kot koncesionarji ali drugi privat izvajalci. Če smo že prešli v nek nov sistem je prav, da se take stvari privatizirajo, seveda ob primerni obdavčitvi/koncesiji in pod budno kontrolo inšpekcij. Kdor pravi, da privat sektor škodi državi, naj pomisli v kaj/koga imamo slovenci najmanj zaupanja: sodstvo, zdravstvo: dve popolnoma javni, državni "instituciji". Nisem zato, da se vse privatizira, proda, ampak dosedaj se je v Slo izkazalo, da večina državnega ne funkcionira. Ja v tujini lahko državno deluje, a verjetno zato ker je tam demokracija in poštenost/odgovornost na veliko višjem nivoju.
mend055
# 08.03.2017 ob 11:53
To, da smo Slovenci bogati z gozdovi, bolje od nas vedo Avstrijci in drugi špekulantje....
Zorkey
# 08.03.2017 ob 07:45
@cepin

malce megleno je misliti, da se v GG ni delalo na takšen način. Razlika je samo v drugem žepu, kjer sedaj odteka ali priteka denar. Nekdo je lajal v preteklosti, drugi lajajo danes. Takšen je pač človeški um. Sigurno pa imamo davkoplačevalci sedaj več od tega kot pri poslovanju in koncesijah GG. Preverjeno s terena!!!
sloko
# 06.03.2017 ob 23:49
A to je tisto bogastvo za katerega se bije boje med SD in SMS na vladi? Jah izgleda da ga je neki še ostal, če izkušeni plenilci tako redno sprožajo medijsko kampanjo preko svojih vojščakov.
Haloo
# 03.03.2017 ob 12:26
@SloOvce +
Točno tako. Opažam v bližnjem gozdu "sanacijo po žledu", ko se ruši krepke zdrave hraste in bukve, medtem ko se vse ostalo pušča kot hrana naslednjim rodovom.
Haloo
# 03.03.2017 ob 12:23
V gozdovih so se razpasli plenilci, katerih delovanje nima nihče pod kontrolo, razen firme, ki to počno in neobdavčeno šibajo čez mejo.
Država nima nič od tega, razen s potrošnjo plenilcev.
SloOvce
# 17.03.2017 ob 10:19
uglavnem sekajo vse po dolgem in počez zdravo bolno polomljeno nepolomljeno...nedko fajn služi...men pa sam piha vsak dan bolj
cepin
# 07.03.2017 ob 11:01
@Zorkey

Si zelel napisati, hvala tistemu, ki je zadeve koncno "uredil", da lahko politicni prijatelji spet pridejo do hlodovine saj v prejsnjem ustaljenem sistemu to vec ni bilo mogoce zaradi dolgov in ponavljajojcih se ne placil. Hlodovina se prodaja preprodajalcem, novo ustanoveljenim podjetjem politicnih prijateljev itd. Ogromno uspesnih podjetji, ki so bila na A listah GG-jev zaradi desetletij urejenih poslovnih odnosov, pa sedaj hlodovino iscejo po tujini. Leporecje o bonitetnih ocenah, lesno-predovaljnih verigah pa lahko mag. Rovan in ostali prihranijo ... verjame jim tako ali tako nihce iz lesne industrije ne.
Zorkey
# 06.03.2017 ob 17:55
Zanimivi komentarji nevednežev ali janševih ovčk, bee bee (če boste bolje razumeli).
Sem zaposlen v lesni predelovalni industriji in so se polpretekle anomalije končale, ki so se dogajale v času koncesij GG. Teh zgodb bolje da ne poznate zato iskrena hvala človeku, čigar zadevo je uredil v današnje stanje. Kdorkoli je zaslužen za to, HVALA.
bjn
# 03.03.2017 ob 10:38
Bilo bi "lepo" da bi država pobrala davek
na podrto drevje, ki ga je žled polomil.
Tukaj bi država izšla iz krize. kaj takega od dr*žava...
jang
# 03.03.2017 ob 08:51
komentirate sami strokovnjaki s področja gozdarstva....pustite jim da oddelajo vsaj eno celo leto. Sistem itak ni popoln, razne poporodne težave bodo odpravljali sproti..to se je že videlo pri ponujenih cenah za sečnjo in spravilo. Ko bo napad lubadarja mimo bo zaradi manjka lesa na trgu cena zrasla in potem bo tudi dobiček precej večji. Moral bi biti konkretno višji kot so ble pobrane koncesnine
Haloo
# 21.03.2017 ob 15:44
V času suše sadijo drevesca v golosekih.
Temu se reče, strokovno delo.
friderikdrugi
# 05.03.2017 ob 10:36
Pojdite v gozd z odprtimi očmi, ni potrebno da si, ne vem kaj, se ti postavi veliko vprašanj.
Kam ti kamioni vozijo te stršanske količine lesa in kdo ima kaj od tega.....Včasih so bile
drevesnice in se je veliko drevja sadilo, sedaj tega sečejo (40-60 let staro), kaj bodo sekali
čez 50 let ?????? Zelo slabo gospodarstvo !!??
tanj
# 03.03.2017 ob 07:28
Karkoli bi storili, bi nekateri (določeni) šinfali. Če ne bi nič storili, bi nekateri (določeni) šimfali. Če bi les prodajali po super ceni, bi nekateri (določeni) šinfali. Itd. Itd. Itd.

Že večkrat videno. Pravzaprav videno pri vsaki stvari, pri vsaki potezi. Žalostno... Predvsem pa že dolgočasno predvidljivo.
kapljač
# 03.03.2017 ob 17:00
Ne more! Vsaj ne dokler ima cerkev v lasti "tudi samo še eno drevo"
tore
# 03.03.2017 ob 09:39
apollo
Spodbujanje Slovenske lesne predelave je zate štos, zame pa pohvale vredno dejanje. Taki smo (eni bi Slovenijo prodali tujcem, drugi pa nikakor ne). Menda je Židan to idejo našel v Avstriji in Nemčiji (če se boš zato kaj boljš počutu).
En prevoznik hlodovine v Avstrijo je dejal, da gor subvencionirajo uvoz hlodovine, torej.
SloOvce
# 03.03.2017 ob 09:44
novi slo nacionalni šport sekajte vse kar pride pod roko...ne sekajo samo bolnih dreves sekajo vse od a do ž...poleg tega pa so tovornjaki uničl še vse ceste
tore
# 03.03.2017 ob 08:41
podpisali s 66 primarnimi pridelovalci iz Slovenije. "Tudi tistimi, ki imajo ne le žago, ampak imajo zgrajeno nadaljnjo lesno verigo,"

To je bistvo. Vendar nekateri tega nikakor nočejo videt, najbrž zaradi političnih vzrokov. Ker se je tega spomnila leva politika in ne desna.
Dr. Kumrovec
# 03.03.2017 ob 10:23
Gozdovi bi morali biti v korist celotnega slovenskega naroda. Država bi morala skrbeti, da se profit iz lesa enakomerno razporedi vsem interesnim skupinam.
Rtvrtv
# 03.03.2017 ob 07:33
Lep primer kako je panoga dobro delovala pod drzavno oblastjo v jugoslaviji.
Sedaj so gozdovi cerkveni, privatni.... Pa šteje dobiček samo lastnik.

Včasih delali pohistvo, zaposlenih 40000.
Danes delamo hlode, zaposlenih na minimalni nekaj tisoč.
KLIPAN
# 03.03.2017 ob 07:49
@tanj
"Karkoli bi storili, bi nekateri (določeni) šinfali. Če ne bi nič storili, bi nekateri (določeni) šimfali. Če bi les prodajali po super ceni, bi nekateri (določeni) šinfali. Itd. Itd. Itd.
Že večkrat videno. Pravzaprav videno pri vsaki stvari, pri vsaki potezi. Žalostno... Predvsem pa že dolgočasno predvidljivo."

Točno to!!!
Ker je dobiček ni v redu, če ne bi bilo dobička ne bi bilo v redu.
Skratka, vse je ok.
Da pa nekateri vedno jamrajo pa smo itak že navajeni.
Kazalo