Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 22 glasov Ocenite to novico!
S 6. blokom TEŠ-a smo si po mnenju Dušana Pluta zavezali mlinski kamen okoli vratu, saj naj bi ta obratoval do leta 2054. Foto: BoBo
       Slovenija na deklarativni ravni ostaja zelena, a ko pride do konkretnih zakonov, vidimo, da so ti pogosto sprejeti v škodo okolja. Pa naj gre za zakon o spodbujanju naložb, za varstvo kmetijskih zemljišč, za spodbujanje rabe fosilnih goriv ali pa za varstvo voda       
 Andrej Gnezda, Umanotera
V Sloveniji je le 15 odstotkov površja ravninskega in primernega za kmetijstvo obdelavo. Foto: BoBo
       Med letoma 1970 in 1985 smo izgubili 35.000 ha, od 1992 do 2017 pa še nadaljnjih 45.000 ha kmetijskih površin ali 5 hektarjev na dan. V trenutnih načrtih je za pozidavo predvidenih še dodatnih 57.000 ha.       
 Blaž Repe, Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
85 odstotkov površin spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Slovenija je precej daleč od zavez Pariškega sporazuma, v katerem se države podpisnice zavezujejo k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja oziroma jih spodbuja k ukrepom za omejitev na dvig za največ 1,5 stopinje. A Tomislav Tkalec pravi: "Načelno strinjanje, da bomo uresničili zaveze iz Pariškega sporazuma, je eno, to je papir, realnost je pa povsem druga stvar, tu je treba še veliko narediti, a tega se državni vrh ne zaveda in se noče zavedati."

Dodaj v

Okolje v politiki običajno "potegne ta kratko"

Okoljski izzivi, s katerimi bi se politika morala nemudoma spoprijeti
3. maj 2018 ob 17:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

Samooskrba in varovanje kmetijskih zemljišč, energetski prehod in sanacija degradiranih območij so po mnenju Dušana Pluta le nekatere od okoljskih tem, ki bi jih morala politika nemudoma reševati.

Zelene teme in okoljske vsebine so vključene v aktualne programe političnih strank, opaža Andrej Gnezda z Umanotere, fundacije za trajnostni razvoj, a dodaja: "V letošnji kampanji se zdi, da okolje ne bo toliko zastopano, kot je morda bilo v prejšnjih. A pomembnejše je to, koliko se obljube in programski ukrepi pozneje uresničijo. Tu vidimo, da Slovenija ostaja na izrazito deklarativni ravni." Veliko se govori o zeleni Sloveniji, pravi Gnezda, politika pa gre v dejanjih pogosto v popolnoma nasprotno smer: "Ko pride do konkretne težave, ki bi jo morali rešiti, ali pa do zakona, ki bi povzročil škodo okolju, vidimo, da je sektor varstva okolja tisti, ki potegne 'ta kratko'."

Nizka stopnja prehranske samooskrbe
V Sloveniji naj bi bila trenutna splošna prehranska samooskrba od 50- do 60-odstotna. Uvoz kmetijskih izdelkov letno preseže izvoz kar za 800 milijonov evrov. Dušan Plut, član Sveta za varovanje okolja na SAZU-ju, opozarja, da je njivskih površin v Sloveniji pravzaprav zelo malo, okoli 800 m2 na prebivalca, kar je bistveno pod površino, ki bi zagotavljala prehransko varnost, to je od 2000 do 3000 m2 na prebivalca. "Namesto da bi rodovitno zemljo resnično zaščitili, skrbno varovali in celo povečali, jo pozidavamo," pravi Plut in doda, da smo od osamosvojitve dalje v povprečju vsak dan pozidali toliko kmetijskih zemljišč, kot je velikost povprečne slovenske kmetije.

Zdaj imamo v Sloveniji okoli 180.000 ha različnih njivskih površin, kar predstavlja le 9 odstotkov vseh tal v Sloveniji, pojasnjuje Blaž Repe, z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 50.000 ha ali 2,5 odstotka tal pokrivajo trajni nasadi, kot so npr. sadovnjaki ali oljčni nasadi, ki jih pogosto najdemo na bolj neugodnem, nagnjenem terenu. Ravninskih območij, ki so najpomembnejša za kmetijsko obdelavo, pa je v Sloveniji le 15 odstotkov, vanje pa je že vključenih omenjenih 9 odstotkov njivskih površin. Marsikaj od tega je pozidanega oziroma zasedenega s cestami in infrastrukturo."Teoretično je na teh 15 odstotkih ob agrotehničnih izboljšavah mogoče komercialno kmetijstvo. Dejansko pa je glavnina teh 15 odstotkov tako ali drugače zasedenih," pravi Repe.

Kljub temu kmetijske površine v Sloveniji še naprej nebrzdano zazidavamo. Repe pojasnjuje, da je tako, ker so tako najboljša kmetijska zemljišča kot zemljišča, najprimernejša za pozidavo, običajno ravna. Na kmetijskih zemljiščih ni večjih gradbenih posegov, so blizu mest, prometnic, industrijskih objektov, trga itd. Poleg tega je "njihova cena skrajno nizka," pravi Repe in poudarja, da so kljub teoretični zaščiti kmetijska zemljišča nezavarovana v primeru t. i. nacionalnih interesov, kakršen je bil primer Magne.

Energetski prehod
Slovenija je skoraj 90-odstotno odvisna od fosilnih goriv in jedrske energije in glede na ogljični odtis bistveno presega nosilnost ozračja, opozarja Plut. Fosilna goriva seveda večplastno onesnažujejo okolje, mlinski energetski kamen okoli vratu pa smo si po njegovih besedah zavezali s 6. blokom TEŠ-a, ki naj bi obratoval vse do leta 2054. Na videz "čista" jedrska energija pa je po Plutovem mnenju medgeneracijsko povsem nepravična, saj se bodo z jedrskimi odpadki morale ukvarjati generacije za nami, ki od tega vira energije ne bodo imele nič. "Zmanjšanje porabe energije in ekosistemsko premišljeno povečevanje rabe domačih obnovljivih virov energije sta ključna trajnostno sonaravna gradnika nujnega energetskega prehoda," dodaja.

Subvencioniramo fosilna goriva
"Slovenija letno še vedno nameni več za porabo fosilnih goriv kot pa za obnovljive vire energije, čeprav v javnosti prevladuje mnenje, da ogromno javnih sredstev porabimo za spodbujanje rabe obnovljivih virov," pravi Andrej Gnezda z Umanotere. Za obnovljive vire po njegovih besedah tako namenimo okoli 100 milijonov evrov in med 140 in 150 milijoni evrov za subvencije za fosilna goriva.

"Glavnino subvencij za fosilna goriva predstavljajo vračila trošarin za nakup dizelskega goriva za komercialni pogon," pravi Gnezda in pojasni, da gre za vračilo deleža trošarin tovornjakarjem, ki so ga plačali pri nakupu dizelskega goriva, kar predstavlja 50 milijonov javnega denarja na letni ravni. Tu so še vračila trošarin na dizelsko gorivo v kmetijsko-gozdarskem sektorju, subvencije za proizvodnjo toplotne in električne energije na fosilna goriva itd.

Kje želimo biti leta 2050?
Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, meni, da zadnja vlada o energetskem prehodu oziroma o viziji za naslednjih 20, 30 ali 40 let ni razmišljala. Dodaja, da od prihodnjih vlad pričakuje: "Da resneje zastavijo, kam hočemo iti kot država na energetskem področju, ki ga je treba povezati z drugimi področji in s finančnim in s transportom itd." Vprašati se moramo, kje želimo biti leta 2030 ali leta 2050, in glede na te cilje izvajati politike, meni Tkalec. Prepričan je, da bo najprej treba določiti program za TEŠ 6, ki po njegovem mnenju ne bo deloval do leta 2054, saj naj bi bilo njegovo delovanje tudi neskladno z usmeritvami in cilji EU-ja.

Predvsem bi si po Tkalčevem mnenju kot prioriteto morali zastaviti energetsko učinkovitost in zmanjšanje rabe energije. Pri tem poudarja tudi nujno energetsko sanacijo stavbnega sklada in preusmeritev v obnovljive vire energije: "Kot najenostavnejše se kaže vlaganje v fotovoltaiko, a ker s tem ne moremo zagotoviti dovolj energije, moramo razmišljati tudi o vetrni energiji na družbeno in okoljsko sprejemljivih lokacijah," meni Tkalec.


Sanacija degradiranih območij
Tretji izziv politike bi morala čim prej postati sistemska sanacija degradiranih območij, ki jih je v Sloveniji kar 1081 in obsegajo 34,23 kvadratnega kilometra površin. Med njimi so Celjska kotlina, Zasavje, Mežiška dolina, Šaleška dolina, Anhovo, Idrija, Jesenice itd. "Marsikje imamo opuščene obrtne cone, industrijska območja, ki so predvsem zaradi tržnoekonomskih razlogov propadla, na njih bi se dalo brez težav zgraditi kaj drugega," pravi Repe in doda: "Tam smo zemljo že izgubili." Rodovitna zemlja je namreč s pozidavo za vedno izgubljena, kljub temu so ta območja primerna za marsikaj drugega, pravi Repe in pojasnjuje, da se da nekatera območja brez velikih vložkov spraviti v bistveno boljše stanje, kot je danes. "Ta območja bi morala dobiti novo funkcijo, ki bi ta propadla zemljišča spet oživila," še doda.

Po Plutovem mnenju bi se morali sanacije lotiti s sistemskim zakonom in opredelitvijo degradiranih območij kot posebne planske kategorije. Gre namreč za posebna območja, ki pa imajo v večini kljub vsemu slab izhodiščni položaj za morebitne vlagatelje, saj je pri številnih najprej potrebna finančno zahtevna okoljska sanacija degradiranih, pogosto tudi s težkimi kovinami zastrupljenih območij.

Za zdaj le za 15 odstotkov teh območij oziroma za pet kvadratnih kilometrov degradiranih površin v Sloveniji obstajajo že konkretni razvojni načrti za novo uporabo prostora, večina ostaja na idejni ravni, za kar četrtino teh območij oziroma 26 odstotkov pa odgovorni ne vidijo nobenih možnosti sprememb ali razvoja, poroča nedavna študija, ki jo je opravila Filozofska fakulteta v Ljubljani v partnerstvu s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter Geodetskim inštitutom Slovenije.

Miselni preobrat – politična realizacija
Več kot 30 nevladnih organizacij je pred kratkim izdalo Manifest civilne družbe, v katerem opozarjajo na okoljske izzive in pereča družbena vprašanja, s katerimi se spoprijemamo v Sloveniji. Gnezda pravi, da so z Manifestom želeli tudi sprožiti razpravo in "doseči miselni preobrat, zato da bi resnično lahko govorili o nekem napredku, blaginji in razvoju v Sloveniji". Cilj manifesta je seveda v tem, da se spremembe uveljavijo na politični ravni, saj jih bomo le tako lahko čutili tudi v družbi, zaključuje Gnezda.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
pajon
# 03.05.2018 ob 18:08
Poraba energije pa se vsak dan povečuje in povečuje in se bo še povečevala....
prim00z
# 03.05.2018 ob 18:06
ja, ker ko j.okolje, tega mi itak ne bomo čutili... mogoče čez par let v obliki raka, sam to bomo pripisovali nečemu drugemu...
2px_orbitala
# 03.05.2018 ob 17:58
V politiki vse potegne ta kratko. Samo politiki potegnejo ta dolgo - denar.
ocalar_1
# 03.05.2018 ob 22:06
In glede na to, da stranka zelenih sploh v parlament ni prišla na precejšnih volitvah, je to jasen prikaz interesa naše družbe do okoljskih problemov.
2014 so Zeleni Slovenije dobili 0,54% oziroma 4.629 glasov.

Glede na to, kakšna je stranka Zelenih Slovenije in koliko naredi za okolje, še teh 0,54% glasov ni zaslužila!
oleander
# 03.05.2018 ob 18:34
mogoče čez par let v obliki raka, sam to bomo pripisovali nečemu drugemu...


Točno. Saj imamo zdravstvo, naj se s tem ukvarja, itak pa nihče ne živi večno. "Takle mamo" zato, ker le redki odločevalci v politiki razmišljajo celostno, dolgoročno in ker večina ne vidi širše slike, temveč ravna v skladu s parcialnimi, kratkoročnimi interesi. Lahko bi rekli, da slepi vodijo slepe, na mestu pa bi bil tudi pregovor, da pljuvamo v skledo iz katere jemo ...
Krepko bi se morali zamisliti, kakšne so osebnosti (psihopatske sebičneže ali empatične ljudi), ki jih podpremo na volitvah s svojimi glasovi.
Svicar
# 03.05.2018 ob 21:21
Kje zelimo biti leta 2050?

Mislim, da je to srcika problema Slovencev in Slovenije. Zivi se v preteklosti, ukvarja se z dogodki iz leta 1945 in 1991, namesto, da bi se razmisljajo o prihodnosti Slovenije, razvojnih priloznostih in zdruzilo moci za boljsi jutri vseh.

Zatorej ne! Niso problem politicne stranke. Le-te so odraz stanje v drzavi in generalne miselnosti ljudi.
MintUporabnik
# 03.05.2018 ob 20:05
Spet prelagate odgovornost na druge? (Politike v tem primeru.)

Takšne politike, kot ste volili takšne pa imate!
In glede na to, da stranka zelenih sploh v parlament ni prišla na precejšnih volitvah, je to jasen prikaz interesa naše družbe do okoljskih problemov!

2014 so Zeleni Slovenije dobili 0,54% oziroma 4.629 glasov.
Toliko nas briga okolje!
Tako da ne pod to novico nabijati, da vam ni vseeno za okolje, ker praksa je drugačna!

Lep pozdrav.
Roky89
# 03.05.2018 ob 19:59
Seveda, če so pa najpomembnejše penzije in tastari. A koker tastare kaj moti, pa se kar naenkrat gre za otroke. Seveda pa ni nikoli namen, da bi šlo za otroke. To je samo pretveza, da izsiljujejo svoje. Če bi tastarim šlo za otroke, bi skrbeli za okolje dosti bolj kot za svoje penzije.
DrMatilda
# 03.05.2018 ob 22:08
Jaz sem pa vesel, da politika spreminja naravo v urbano okolje, kaj pa drugega.
Mene mučijo alergije in astma, rado me zebe in ne maram vlage, v divjini bi zelo trpel. Poleg tega, ne delam veliko z rokami, verjamem v um nad materijo, kar je zelo primerno za avtomatizirano okolje, za naravo pa niti ne, postane hitro zelo moteče, naporno za kolke in hrbtenico. Civilizacija je prilagojena za višino povprečnega človeškega telesa, vse je na dosegu naših rok, hoja je močno olajšana, odprti prostori v zidu so vgrajeni in dvignjeni ravno prav, lahko se vsedemo na vsak večji robnik,... celo pisoar je postavljen na idealno višino, da ne more špricat na vse strani.
Klima je poglavje zase, zakaj bi trpeli sezone in vreme, če lahko imamo neprestano idealno tople bivalne prostore. Voda pa sploh, kaj bi brez tople vode, še gat si ne bi mogli oprati, niti skuhati posušenega riža.
Največji čudež je zagotovo elektrika, ki je tudi omogočila urbanistični bum,marsikdo ima danes bolj udobno pospravljeno na Antarktiki, kot pri nas doma, kar je bilo 50 let nazaj še znanstvena fantastika.

Tudi klimatske spremembe me ne motijo. Hranljivih snovi ne bo zlepa zmanjkalo, ker človek je slabši od podgane in lahko požre skoraj čisto vse, bomo pač jedli za prilogo kakšen mah in lišaje, iz ščurkov in pajkov delali krvavice ter fermentirali gobe, da bomo imeli za šilček ali dva. Ljudje bi morali začeti živeti kot astronauti, mislimo si, da smo v resnici zunajzemeljska bitja in smo pravkar pristali na nekem primitivnem svetu, kjer moramo organizirati pogoje za trajno bivanje zemeljske kolonije, ker kmalu itak ne bo več take razlike z ostalimi nebesnimi telesi, kamor zaenkrat še ne moremo. Recimo zato, ker se nam je pokvarila vesoljska ladja, zdaj njo moramo pa popraviti, preden lahko zbežimo proč od tod.
Druga Švica
# 03.05.2018 ob 17:59
S 6. blokom TEŠ-a smo si po mnenju Dušana Pluta zavezali mlinski kamen okoli vratu,
DrMatilda
# 03.05.2018 ob 23:50
Gnezda, to mene asocira na ptiče, ki pletejo gnezda za svoje mladiče, nekaj bo gnezdilo, kar je naravno in lepo.

Še vedno jih izbirajo po priimku, točno toliko je to tudi vredno.
HOR
# 04.05.2018 ob 15:58
@HOR
# 04.05.2018 ob 12:48

Popravek:
Tudi Nemčiji so se v 2017 znižale emisije CO2 za ca 0,45%, potem, ko so v 2015 in 2016 beležile porast tako da Nemčija zdaj spet beleži malenkosten padec CO2 emisij od leta 2009...
klik...
HOR
# 04.05.2018 ob 12:48
"...Slovenija je precej daleč od zavez Pariškega sporazuma..."

...
Daleč od zavez Pariškega sporazuma je večina podpisnic in tako ostaja Pariški sporazum do nadalnjega bolj blizu fantaziji, kot pa realnosit. Od 195 podpisnic so približno v okviru sporazuma samo Moroko, Gambija, Butan, Kostarikia, Ethiopija, Indija in Filipini, pri čemer ima na primer Indija dokaj nizke zaveze in zaradi planirane precej večje porabe premoga kmalu ne bo ostala v okvirih sporazuma...
Lani pa se je spet zabeležil globalni porast porabe premoga (in seveda tudi vseh fosilnih goriv) ter emisij CO2, katere je imela večje večina večjih držav razen Velike Britanije, Meksika, Japonske in ZDA, ki je prispevala največje znižanje CO2 in ima znižanje že 3 leta zapored, medtem, ko na primer Nemčija ca zadnjih 10 let ne beleži trenda padanja CO2, katerega emisije so se lani povečale na ravni celotne EU in tudi v Nemčiji... In tako so ZDA, ki odstopajo od Pariškega sporazuma zanimivo vodilna država pri zmanjševanju emisij CO2, kar gre predvsem na zamenjavo premoga s cenejšim domačim plinom pa tudi zaradi več OVE in manjše porabe...
Kakršnikoli slovenski pozitiven ali negativen rezultat glede CO2 pa je na globalnem (in) klimatskem nivoju zanemarljiv in bolj simbolen...
klik...
klik...
klik...
HOR
# 04.05.2018 ob 01:51
@DrMatilda
# 04.05.2018 ob 00:24
"...ALternativni viri niso bili nikoli zamišljeni kot ena sama instalacija temveč mora imeti vsako gospodinjstvo na voljo vse mogoče vire, ne le sonce ampak tudi veter, obližnji potok,orgonska energija, amagnetni motorji, vse kar proizvede več energije kot jo moramo vložiti v pogon sistema in naenkrat. Sem spadajo tudi razni tipi baterij in kondenzatorjev cel zelo zapletena krmilna elektronika..."


...
Ja, ampak je to zaenkrat še ca 3x dražje, kot elektrika po žici iz hidro/termo/nuklear mix vira...
HOR
# 04.05.2018 ob 01:46
@DrMatilda

Mimogrede, toče je sedaj pri nas manj, kot po 2. vojni do 1970 in verjetno manj, kot za časa Janeza V. Valvazorja...
Najhujša je pa itak bila na začetku 20 stoletje na Kitajskem...
HOR
# 04.05.2018 ob 01:40
@DrMatilda
# 04.05.2018 ob 00:42
"...Tudi nisem prepričan, da tvoje številke držijo, 50 krat več kisika se mi zdi odločno preveč..."


...
Saj tega ne mislim, si narobe prebral...
Napisal sem, da morje skladišči tudi ca 50x več CO2 kakor ga je v zraku ( ne pa kisika, kot O2)
In v morju ni ničesar kar lahko pobije ves plankton...
Kiti so s svojimi izločki preko prehranjevalne verige hranilii svojo lastno hrano, kar tega sedaj namesto nih ne more nihče nadomestiti, ker v morju pačcni več 500000 živali po 150 ton s približno takšnimi izločki...
HOR
# 04.05.2018 ob 01:27
@DrMatilda
# 04.05.2018 ob 00:24
"...Kako to misliš, da mi porabimo več energije na prebivalca..."


...
Saj tega ne mislim, si narobe prebral ali razumel...
Napisal sem preveč energije na enoto BDP, kar pomeni, da za en zaslužen Evro porabimo preveč energije in več, kot Nemci. Ker pa imajo Nemci precej večji BDP na prebivalca pa oni porabijo več energije na prebivalca, čeprav manj energije na zaslužen Evro...
DrMatilda
# 04.05.2018 ob 01:10
HOR # 03.05.2018 ob 23:01

Gledam kaj imam od hrane na zalogi, skoraj nič ni Slovensko. Sladkor je verjetno iz Ormoža, sol iz Pirana, kruh so verjetno tudi spekli albanski migranti pri nas, niso ga poslali vsako jutro sem iz Tirane verjetno, tam nekje se mi valja konzerva kekec paštete, to je pa bolj kot ne tudi vse. Vse ostalo je iz uvoza, torej ne pojem niti 10% pri nas pridelane hrane. Si je tudi ne kupujem, redka kvalitetea je odločno predraga, če vemo, da smo iste blagovne znamke nedavno kupovali kot najbolj povprečne, pa še pri teh so zbili kvaliteto na sam minimum in se skoraj ne loči več od povprečne ali celo podpovprečne Evropske krme.
Čim vidim, da je nekaj izdelano na Hrvaškem, kakor smo vse prodali, da bi bili skupaj močnejši na nekih globalnih trgih, kjer je vsega še preveč, pa sploh ne kupim, kewr je praviloma zanič, enako kot madžarski ali najcenbejši italijanski izdelki, za katere včasih ne razumem kako so dobili potrdilo, da so hranljivi in niso strupeni.
Bojim se, tudi če bi pridelali 10 krat več hrane, bi je bilo samo še več zanič. najhujši problem pa je, da intenzivnejše kmetovanje pomeni tudi več dreka, smrada in vseh mogočih bolezni, močnih mestnih centrov pa sploh nimamo, ne razumem zakaj se potem mučimo in kam naj bi se skrili pred vsem tem gnojem.

Ravnine ni, v tej smeri bi lahko več razmišljali, prihodnost težke industrije pri nas je torej v izkopavanjih,s katerimi bi lahko odstranili manjše hribe in jih spremenili v večje ravnine. Nekaj takega so se šli tudi v Kaliforniji, kjer so pozabili utrditi nanose umetne podlage in jim je v par minutah odneslo cela naselja, ko si je voda po asfaltom naredila dovolj prostora in ukrojila prostor nazaj kot mora biti, ker naravne sile pač ne morejo izbirati kam naj se vseedejo.
Prednost Slovenije je, da smo tisočletja stara civilizacija, vsaj trikrat starejša od Amerike, temu primerno so tudi utrjena naša tla in prilagojeno okolje, ki lahko nastane šele s časom,medtem ko se je zgodilo na tisoče poskusov in nenehnih popravkov, preden smo dobili to kar imamo in lahko zdrži karkoli bo narava vrgla tja v naslednjih stoletjih. Normalna narava mislim, ne podivjana furija, ki bo odnesla vse kar leži ob strugah ali ob nornatih pobočjih ,zagotovo pa nismo niti približno sposobni načrtovati omembe vredno povečanje populacije, trajalo bo še stoletja, preden se bodo na novo izsekana področja spremenila v rodovitno zemljo in stabilna naselja.

Velja opozoriti tudi, da meritve okolja v Sloveniji niso starejše od mogoče 50 let, poglej samo vremensko napoved, včasih so jo znali napovedati vsaj za par dni vnaprej, danes se zmotijo že za par ur,ker je vse več nepredvidljivih in kaotičnih pojavov, o katerih ne vemo skoraj nič. Poglej današnje novice, toča je stolkla celo streho, zdaj pride na vrsto suša, jeseni pa neurja in še več toče, pozimi bo pa verjetno spet kakšen žledolom. To so Alpe, na jugu je morje, mi smo pa nekje vmes, ne more biti drugače in tudi nikoli ne bo.
Nekega dne bodo ugasnile električne luči in ne bodo več zasvetile nazaj. Konec sveta ne bo prišel v taki obliki kot si predstavljamo, ko pa bo, se svet ne bo nikoli več povrnil nazaj v znano obliko, nujno bo nastalo nekaj novega, še bolj čudnega od tega kar imamo zdaj. Tehnološk visoko razvita in kulturno napredna civilizacija bi mogoče preživela, ampak za Slovenijo tako kot je enostavno ne vidim nobene možnosti, že danes našo post fevdalistično družbo rešujeta predvsem izjmena kapaciteta za trpljenje in nezaslišana korupcija.
DrMatilda
# 04.05.2018 ob 00:42
HOR # 03.05.2018 ob 22:48

Hja, tudi plankton so posamezna živa bitja,ki jim verjetno kaj škodi, recimo višje temperature vode ali celo kemična sestava morja. Jaz bi vseeno bolj zaupal rastlinam, saj veš kako je z okužbami, nekaj lahko pride in v nekaj urah pobije ves plankton, kar bi se težko zgodilo z vsem zelenjem, ki je neprimerno večje in bolj robustno. Na žalost, bi hujšo kataklizmo preživela predvsem trava in grmovje, zdaj pa primerjaj krošnjo celega drevesa s šopom trave, obe rastlini namreč zasedeta enako površino zemljišča.
Tudi nisem prepričan, da tvoje številke držijo, 50 krat več kisika se mi zdi odločno preveč,sicer je tudi planktona ogromno, vendar imajo majcena pljučka in tudi ne drži, da izdihajo kisik temveč ga tvorijo s kemično reakcijo.
Od kje drugje bi sploh lahko dobili kisik, mogočeje pa povsod, saj ja skoraj vse oksidira ali zgnije, morda se najprej veže v neko drugo spojino, ki potem razpade spet nazaj na kisik, recimo. To i bilo finoi,ker potem ga ne more zmanjkati, vedno ga bo v enakih količinah. Ampak na žalost, ne deluje čisto tako, včasih spojine takoj razpadejo na elemente, kot na primer med gorenjem, drugič lahko traja celo milijone let ali več, nihče ne ve kako dolgo lahko zdržijo nekatere snovi, kot je na primer svinec ali armiran beton.

Tudi pri kitih govorimo o isti igri pretvorbe energije iz ene forme v drugo, namesto enega kita, bi bilo pač toliko več rib,ki so neprimerno bolj gibčne in raznolike, vendar tudi živijo krajši čas, kar pomeni še več kritičnih ciklusov, ko se porabi največ snovi za neko osnovo.
Problem je v tem, kiti so pač tako veliki, da najprej opazimo, če jih ni, endar so ribiči pobili tudi vse ostalo, včasih vlečejo mreže celo po morskem dnu in vmes postrgajo vse živo, do same gladine. Večina tistega ribovja potem itak zgnije, nekaj gre za ribjo čorbo, užitni kosi pa v prehrambeno predelovalno industrijo ter v restavracije. Medtem se plankton razmnoži in hrani nove ribe, ki hitijo zapolniti prazen življenjski prostor, kjer jih lovi vse hujša konkurenca novih ribičev, ki na tisti obalnih puščavah itak nimajo kaj drugega za počet in rabijo keš, da bi se lahko preselili v velika in udobna, varna mesta na celini.
Valerija
# 04.05.2018 ob 00:31
Mala skupina bogatih res pobere vedno več in preveč, ampak več dobijo tudi reveži, ki jih je procentualno vedno manj in so vedno manj revni...

žal to ne pomeni, da si revni lahko privoščijo več, temveč da je skupina (pre)dobro plačanih birokratov s preprosto spremembo v excel tabeli spremenila mejo "revščine".

podobno, kot se je pred nekaj leti zgodilo v zgodbi s Cinkarno Celje in onesnaženostjo zemlje: ko je vsebnost količine zdravju škodljivih snovi v prsti presegla 500 enot na kubični meter, je Bruselj mejo škodljive kontaminiranosti z odlokom dvignil na 2000 enot na kubični meter (številke so izmišljene, vendar ne daleč od resnice). problem je izginil čez noč!
po "čudežu" za vsa rakasta obolenja ni več kriva grozljivo prekoračena onesnaženost zemlje, ki so ji tamkajšnji prebivalci in njihovi otroci izpostavljeni 24 ur na dan, ampak to, da omenjeni nezdravo živijo: jedo čevapčiče, se premalo gibljejo in vozijo stare avtomobile s slabimi auspuhi.

imaš prav, danes je - zahvaljujoč dobrohotni človekoljubnosti ekstremno bogatih, ki zvečer ne morejo zaspati zaradi vsega trpljenja na svetu - prava sreča biti revež.

še večja sreča je, če zboliš za rakom, saj ti bo "mala skupina bogatih", ki vlaga v delnice farmacevtskih podjetij, omogočila tudi dostop do vseh zdravil - po promocijski ceni. če pokličeš takoj, ti podarijo še termo nogavice.
DrMatilda
# 04.05.2018 ob 00:24
HOR # 03.05.2018 ob 22:24

Kako to misliš, da mi porabimo več energije na prebivalca, ti verjetno še nisi bil nikoli v kakšnem večjem nemškem mestu in ne razumeš, da je vse razsvetljeno in klimatizirano, industrija pa dela noč in dan.
Učinkovitost s tem nima nobene veze, kakšna korist je od tega, da živiš v Las Vegasu, kjer so povsod neki ekrani, neonski napisi in osvetljeni panoji, vse ulice in ceste opremljene z ulično razsvetljavo, vsak zanimiv kamen osvetljen z reflektorji, mesto pa je neprestano v gibanju in ljudje nikoli ne spijo, ker gledajo televizijo in brskajo po internetu. To niso samo kolosalne količine v zrak oziroma v estetiko zmetane energije, vse te električne ssiteme je treba tudi neprestano nadgrajevati in vzdrževati, koliko šele to stane, ko se bo čez par let zamenjalo vse računalnike v državi. Saj to so drobne stvari, vendar izdelane natančno in iz zelo čistih elementov, za tisti košček elektronike gre ogromno časa, naravnih virov in energije že zato, da delavcem svetijo umetne luči. Kje so potem še klime, pumpe, grelci, delostroji taki in drugačni... vse skupaj pa izdelano tako zanič, da se večine sploh ne da popraviti.

Koliko energije sploh rabi ena sama oseba, po moje, bi za dnevne potrebe zadoščal že kilowat, edina izjema so mogoče peči, grelci vode, pralni stroji in kakšna posebna orodja, ki jih navaden občan redko rabi in so v uporabi največ par ur tedensko, kar je mogoče skladiščiti v baterijah, iz katerih lahko kratek čas napajamo tudi močnejše porabnike.
1 kilowat je vse kar rabi sodobni človek, pod pogojem, da je opremljen s kvalitetno in robustno opremo, ki vse to zdrži in brezhibno deluje vsaj 50 let, kar je tudi zgornja meja komercialno dostopnih baterij. Da pa bi vsakega državljana opremili s tako tehniko, bi rabili seveda veliko vsega, in če vse to itak mora delovati, zakaj bi se potem matrali z neko imaginarno vrednostjo, če lahko vse skupaj deluje tudi kot potrošniška družba, ki neprestano troši nove dobrine ter proizvaja nove,po možnosti še bolj zanič, a dovolj učinkovite. Pač porabimo 6-7 krat več in gori vse naenkrat, pa kaj, zato je pa dinamika neprimerno večja in vse bolj pestro, dobra volja je vendar največ vredna.

SLovenija je edin a nekdanja republika SFRJ, ki je postala dovolj razvita za atomsko dobo, po kakšni logiki si zdaj nuklearko delimo s Hrvati, financiral jo je pa Beograd oziroma vsi?
Mi nismo Berlin, pri nas ni tega,komaj 2 milijona nas je in nas tudi nikoli ne more biti bistveno več, ker živimo v za življenje zelo neprimernem prostoru, kjer ni veliko ravnine in je vse bistveno težje, žre več energije brez veze. Že ena nuklearka bi bila skoraj dovolj za vse kar imamo pametnega,dve bi nas postavile na noge za naslednjih par sto let, treh sploh ne rabimo, razen če bi radi izvažali. Kaj sploh sofinancirajo hrvati, kje se neha nuklearka in začne slovensko nacionalno omrežje, verjetno nekje pri vratarnici nuklearke. Hrvati nam požrejo pol elektrike zastonj, sofinancirajo pa verjetno varovalke, oni se res nimajo kaj sekirat.
Naša nuklearka napaja cel Zagreb, ki je edino omembe vredno mesto na Hrvaške, je tudi najbližje nuklearki, zato je malo izgub, ki nastanejo z oddaljenostjo in transformatorji. Drugače povedano, če nacionaliziramo nuklearko, bo Zagreb v temi, potem bi morali oni graditi termoelektrarne in uničevati svoje generacijea,ampak zakaj, če lahko mi trpimo in plačujemo namesto njih.

ALternativni viri niso bili nikoli zamišljeni kot ena sama instalacija temveč mora imeti vsako gospodinjstvo na voljo vse mogoče vire, ne le sonce ampak tudi veter, obližnji potok,orgonska energija, amagnetni motorji, vse kar proizvede več energije kot jo moramo vložiti v pogon sistema in naenkrat. Sem spadajo tudi razni tipi baterij in kondenzatorjev cel zelo zapletena krmilna elektronika,ampak hej, to je vendar organski način razmišljanja, podobno deluje tudi naše telo,ki mu z delostroji itak samo pomagamo nekako poriniti čez dan in se vmes čim bolj zabavati, da ima življenje kakšen smisel.
HOR
# 03.05.2018 ob 23:10
@Ljudstvo
# 03.05.2018 ob 22:25
"...Bogati postajajo bogatejši in še bolj pokvarjeni, revna kasta pa plačuje njihove zapitke..."

...
Mala skupina bogatih res pobere vedno več in preveč, ampak več dobijo tudi reveži, ki jih je procentualno vedno manj in so vedno manj revni...
HOR
# 03.05.2018 ob 23:01
@DrMatilda
# 03.05.2018 ob 22:08
"...Tudi klimatske spremembe me ne motijo. Hranljivih snovi ne bo zlepa zmanjkalo..."


...
Ja, saj hrane je vedno več in dodnosi so vse večji, potencijal pa še zelo velik, tako,da predviden vrh z ca 12 milijardami ljudi ali par več glede hrane sploh ni kakšen nerešljiv problem (že sedaj se površina v ca velikosti Francije uporablja za pretežno anti eko proizvodnjo biogoriv namesto za hrano...!)
Znanstveno še nedokazan in nedefiniran pa je obseg in narava vpliva emisij in povečanja CO2 na klimatsko dogajanje in rast temperatur, kar pa do sedaj tudi ni prineslo relativno večje škode (škoda iz klimatskih katastrof v primerjavi z BDP globalno upada!) niti porasta klimatskih katastrof ali ekstremov z izjemo nekaj več vroćinskih valov in višjih temperatur. V ćasu globalnega segrevanja in velike rasti emisij CO2 sta se, na primer, po letu 1950 donos in proizvodnja žit samo povečevala, v rekordno toplem letu 2016 pa je bila tudi letina žit rekordna…
Toliko o katastrofalnih globalnih klimatskih posledicah, ki so bile že pred pred desetletji napovedane že za sedanji ćas, pa se niso zgodile, čeprav si jih mnogi trudijo fiktivno pričarati več. So pa predvsem različna lokalna nihanja in spremembe klime zaradi različnih faktorjev, kar pa na dolgi rok ni nič novega saj gre za dokaj kaotičen in nelinearen sistem...

Tako, da konec sveta, do nadalnjega (pa že spet..) odpade...!
(je pa konec sveta v raznih oblikah, že kar dolgo, kar dober biznis...)
HOR
# 03.05.2018 ob 22:48
@DrMatilda
# 03.05.2018 ob 21:50
"..Vemo pa, da smo posekali vso mogoče šavje in si naredili ogromno prostora, to je pa že druga zgodba, ker je klorofil eden opd glavnih generatorjev kisika. Drugače povedano, najbolj čudno je prav to, da se zaradi vseh teh posekov in uničenja zelenja še nismo začeli dušiti, ne razumem po kakšni logiki lahko ostane količina kisika v zraku še vedno približno enaka kot prej. Mogoče ga ne porabimo več toliko, ker smo vmes pobili še večino življenjskih vrst in razen nas, skoraj nihče na tem planetu več ne diha, potem imamo v bistvu zdaj viške..."

...
Največ kisika proizvede fitoplankton v morju iz katerega prihaja 70-80% kisika v zraku.
Morje pa skladišči tudi ca 50x več CO2 kakor ga je v zraku in je glavni regulator tako O2 kakor CO2 v zraku...

Mimogrede: S tem, ko so poklali populacijo 500000 velikih sinjih kitov (ca 150 ton mase po primerku kar odgovarja ca biomasi ene milijarde ljudi), smo zreducirali tudi prehranjevalno verigo, v kateri so bili organizmi, ki so med drugim tudi odjemali precej CO2...
Ljudstvo
# 03.05.2018 ob 22:25
Odkar se je človek razvil iz majmuna in klesti okoli za svoj profit (in ne LE za preživetje), narava oz okolje vedno potegne takratko. Bogati postajajo bogatejši in še bolj pokvarjeni, revna kasta pa plačuje njihove zapitke.
Hijena
# 03.05.2018 ob 20:31
Okolje in politika ne gresta skupaj. Politika in denar pa se zelo ujemata
copcop
# 03.05.2018 ob 18:30
"Glavnino subvencij za fosilna goriva predstavljajo vračila trošarin za nakup dizelskega goriva za komercialni pogon," pravi Gnezda

Eh, to pa res ni problem. Prenehamo s suvencijami, podražimo prevoz in dostavo, se podražijo izdelki in hrana, ljudje bodo srečni in zadovoljni kupovali dražje.
seven7
# 04.05.2018 ob 06:33
Normalno da rabimo toliko površin če pa se pehranjuje večina z živalmi.

In najprej je potrebno nahranit živali pozem se jih ubije in poje.

Vse te površine bi lahko bile namenjene človeku v kolikor bi bila večina vegetarijancev.

A vidite kako preprosto je?
malikaliber
# 03.05.2018 ob 20:31
Na koncu bo človek potegnil takratko!
DrMatilda
# 03.05.2018 ob 21:50
Namesto ogljikovage dioksida, bi morali uvesti davek na kisik.
NIč ne pride iz nič, vse se nekje pretvarja iz ene snovi v drugi in pri tem sprošča neke potenciale energije, ravnovesju rečemo potem okolje oziroma klima, kot smo jo navajeni.
Potem se je našla neka brihta, ki je ugotovila, da največ energije pridobimo iz ogljikovodikov, ki so se skladiščili v naravi milijarde let, mi pa z izgorevanjem zdaj sproščamo vso tisto snov nazaj v okolje, pri čemer se odda tudi veliko toplote. Iz tega sledi, da je mogoče meriti vsebnost najbolj pogostih molekul, kar pomeni ogljik, model pa naj bi nam pokazal kako industrijska revolucija spreminja naše življenjsko okolje.
Vse to je samo napol res, ogljikovodike kot je nafta ne kurimo vedno temveč jih pretvarjamo v druge snovi, ki so prav tako iz ogljika, na primer plastika. Sicer so to smeti, vendar gre vseeno za depozite materiala, ki naj bi sicer prekril nebo in ustvaril učinek tople grede. Pa ne more, ker plastika je še bolj obstojna kot nafta.
Potem je tu še segrevanje, ni pa jasno česa točno, glede na dejstvo, da se nahajamo na sami površini planeta, ki lebdi v nič in torej ne more nikamor oddajati toplote, razen s sevanjem. prej bi rekel, da je skorja planeta v natančnem ravnovesju med temperaturo ozračja in tal pod nogami, kjer niti ne tako globoko spodaj tečejo reke staljene lave. Segrevamo lahko torej kvečjemu tla, ki pa so že ohlajena na neko povprečje in tako drobne količine ne morejo vplivati na ogromne količine toplote, ki se itak izničijo med prehanjanjem skozi zemljino skorjo.

Vemo pa, da smo posekali vso mogoče šavje in si naredili ogromno prostora, to je pa že druga zgodba, ker je klorofil eden opd glavnih generatorjev kisika. Drugače povedano, najbolj čudno je prav to, da se zaradi vseh teh posekov in uničenja zelenja še nismo začeli dušiti, ne razumem po kakšni logiki lahko ostane količina kisika v zraku še vedno približno enaka kot prej. Mogoče ga ne porabimo več toliko, ker smo vmes pobili še večino življenjskih vrst in razen nas, skoraj nihče na tem planetu več ne diha, potem imamo v bistvu zdaj viške.
HOR
# 03.05.2018 ob 22:24
"...Okolje v politiki običajno "potegne ta kratko..."

...
Tudi pri okoljevarstvenikih pa pogosto »potegne ta kratko« objektivnost, ko je govor o klimatologiji in energiji...

Slovenija je skoraj 90-odstotno odvisna od fosilnih goriv in jedrske energije, vendar porabi le ca 70 % »ogljične« energije, kar je v primerjavi z Nemčijo, ki porabi ca 80% »ogljične« energije za 10% boljši rezultat, Nemčija pa ima tudi le za ca 3% večji delež OVE v skupni porabi energije in to kljub ogromnim vlaganjem in subvencijam v energijo vetra in sonca, kar pa ravno zato prinaša Nemcem skoraj 3x dražjo elektriko za državljane, kar si Slovenija ne more privoščiti še posebej dokler ima relativno preveliko porabo energije na enoto BDP in znatno manjši BDP na prebivalca od Nemčije. Ima pa Slovenija sedaj znatno manj emisij CO2 na prebivalca od Nemčije, pa tudi manj od Avstrije ali Norveške in več od Francije, ki pa večino elektrike proizvede z neuklearkami…
Slovenski ogljični odtis je v svetovnem pogledu zanemarljiv, dodatno pa tudi ni znanstveno dokazano da tak odtis bistveno presega nosilnost ozračja, kar je sploh kar zavajajoča besedna zveza saj ni bistvo v nikakršni "nosilnosti" ozračja ampak samo za znanstveno nedokazan in nedefiniran obseg in naravo vpliva emisij in povečanja CO2 na klimatsko dogajanje in rast temperatur, kar pa do sedaj tudi ni prineslo relativno večje škode (škoda iz klimatskih katastrof v primerjavi z BDP globalno upada!) niti porasta klimatskih katastrof ali ekstremov z izjemo nekaj več vroćinskih valov in višjih temperatur. V ćasu globalnega segrevanja in velike rasti emisij CO2 sta se, na primer, po letu 1950 donos in proizvodnja žit samo povečevala, v rekordno toplem letu 2016 pa je bila tudi letina žit rekordna…
Toliko o katastrofalnih globalnih klimatskih posledicah, ki so bile že pred pred desetletji napovedane že za sedanji ćas, pa se niso zgodile, čeprav si jih mnogi trudijo fiktivno pričarati več. So pa predvsem različna lokalna nihanja in spremembe klime zaradi različnih faktorjev, kar pa na dolgi rok ni nič novega saj gre za dokaj kaotičen in nelinearen sistem...
Fosilna goriva seveda večplastno onesnažujejo okolje, vendar so omogočila izredno hiter razvoj civilizacije in še zaenkrat večinsko omogočajo vzdrževanj te civilizacije (ca 80%), ki brez njih do nadaljnjega propade, vse dokler se ne bodo ustrezno tehnično razvili novi viri energije in potrebna infrastruktura, v namene česar pa se vlaga precej sredstev.
V Aziji se bo v nekaj naslednjih desetletjih zgradilo vsaj tisoč (do 1500) termoelektrarn na premog, globalne projekcije nuklearnih elektrarn do leta 2050 pa se gibljejo od ca podobnega števila, kot sedaj, do več, kot podvojitve kapacitet. Novo termoelektrarno pa gradi tudi Nemčija in jo namerava odpreti do konca tega leta (Datteln 4)! Poraba premoga pa bo sicer v % deležu od porabe energije upadla v absolutnih količinah pa še naraščala…!
TEŠ6, ki bo obratoval vse do leta 2054 (kajti nasprotno je energijsko ekonomski ekvivalent strela v koleno) tako ni mlinski energetski kamen okoli vratu pač pa eden od treh temeljnih kamnov slovenskega elektro sistema, ki zagotavlja zanesljivo in dokaj poceni elektriko za gospodarstvo in prebivalce, bodoče ustrezno trajno shranjevanje nuklearnega odpada iz TEŠ 6 pa tudi ni tako gromozanski strošek, ki pa ga bo ob rasti slovenskega BDP vedno lažje plačati.
Slovenija pa zaradi naravno premalo vetra na večini ozemlja ni primerna za resen obseg vetrne elektrike, glede sončne elektrike pa spadamo v države z precej manj ugodnimi pogoji za optimalno ekonomično konkurenčno pridobivanje elektrike iz sonca (do nadaljnjega glede na sedanjo stopnjo razvoja tehnike), kakor na primer Španija. Dodatno OVE zaradi naravne nezanesljivosti potrebujejo za podporo fosilno energijo in tudi noben vir OVE ni niti najmanj brezogljičen ali ekološko neoporečen!
Nemčija pa kljub enormnim vlaganjem v OVE zadnjih 10 let praktično ne beleži več zmanjšanja CO2 emisij…!
Prva prioriteta Slovenije pa je vsekakor energetska učinkovitost in zmanjšanje rabe energije in pri tem je nujna energetska sanacijo stavbnega sklada. Prehranska samooskrba pa je nujna samoumnevnost in zakaj ne presežki za izvoz hrane, uničevanje kmetijskih površin na veliko pa je kriminal.
Kar pa se tiče onesnaževanja zraka (CO2 ne onesnažuje zraka!) so največji neposredno škodljivi vir onesnaženja individualna kurišča ne lesno biomaso in ne TEŠ6, v prometu pa tovorna in druga (stara + VW...) ter večja vozila na dizel pogon (in stara vozila nasploh) pri čemer se ponuja in tudi vpeljuje plin, kot prva najcenejša zamenjava za izboljšanje kvalitete zraka, podobno v znatni meri tudi za ogrevanje bivalnih objektov.
Skratka trajnostni razvoj vsebuje tudi socialni in ekonomsko komponento in tukaj je važen faktor cena energije, pri čemer so OVE sonca/vetra v seštevku prakse zaenkrat in do nadaljnjega daleč najdražji vir, kar potrjujeta Nemčija in Danska z največ te OVE energije v EU in prav zato tudi z daleč najdražjo elektriko za prebivalce v EU (podobno Kalifornija v ZDA), pri čemer precej tega prispevata sami v obliki proizvodov in storite česar (dodatno negativno) Slovenija praktično nima…
Kar se tiče subvencij pa subvencije v fosilno energije zaenkrat zagotavljajo precej nižje cene energije kakor enako velik delež subvencij v enoto energije iz OVE sonca/vetra.

Ne samo v politiki, in ekonomiji ter obveščanju, ampak tudi v energetiki in klimatologiji bo potrebno še marsikaj, namesto precej ideološko in politično, ustrezno strokovno razčistiti, pojasniti in utemeljiti…
Kazalo