Število »lusk« na ananasu je vedno enako, ne glede na velikost sadeža. Foto: RTV SLO
Število »lusk« na ananasu je vedno enako, ne glede na velikost sadeža. Foto: RTV SLO
V ananasu je veliko bromelaina, ki ga imenujejo celo »shujševalna skrivnost«. Foto: RTV SLO
Gratiniran ananas
Iz ananasa lahko pripravimo tudi mnoge sladice, na primer gratiniran ananas. Foto: RTV SLO

Spada v družino ananasovk, v kateri je približno 900 vrst, ki so večinoma doma v tropskem toplotnem pasu. Ananasovke običajno rastejo na skalah ali deblih, vendar niso zajedavci, saj se prehranjujejo same.

Ananas je tropska rastlina, večletnica, ki ima okoli debelega stebla v rozeto razporejenih 30 ali več suličastih in gladkih listov z bodičastimi robovi. Zraste do višine metra ali metra in pol. Zgradba listov je takšna zato, da je izhlapevanje vode skoznje kar najmanjše. Plodovi so običajno težki dober kilogram, največji pa tehtajo celo 5 in več kilogramov. Pokriti so z »luskami«, zlatorumeno meso pa je zelo aromatično.

Ananas je edina rastlina iz svoje družine, katere sadeži so užitni. Domovina ananasa je Južna Amerika. Tamkajšnji prvotni prebivalci Tupi so mu rekli nana oziroma anana (»odličen sadež«), besedo pa je neki francoski župnik spremenil v ananas. Španci so sadežu zaradi podobnosti s pinijevim storžem nadeli ime piña, od koder izvra tudi angleška beseda pineapple. V Evropo je ananas prinesel Kolumb, vendar pa je evropsko podnebje za vzgajanje ananasa prehladno. Skoraj dve stoletji je bil ananas na mizi izredna redkost . Angleški kralj Charles II. je nekoč, ko je v dar dobil ananas, z njim celo poziral za uradni portret.

V 18. stoletju pa je sadež postal izredno priljubljen in ljudje so ga gojili v ogrevanih sadovnjakih, vendar so te sorte do danes že izginile. Takrat so si sadeže celo posojali med seboj, saj je ananas na mizi poudarjal imenitnost gostitelja. Ananas je bil dolgo in je marsikje še danes simbol gostoljubnosti. Ker je izredno dekorativen sadež, pa je bil tudi priljubljen motiv umetnikov. Bil je eden »glavnih junakov« številnih tihožitij, mize so krasile porcelanske posodice v obliki ananasa ...

Danes ananas pridelujejo povsod, kjer to dopušča podnebje. Največje pridelovalke so države jugovzhodne Azije, velik del svetovne proizvodnje pa konča v pločevinkah. V deželah pridelovalkah olupljen in na koščke narezan ananas prodajajo kar na uličnih stojnicah.

Ananas, ki je namenjen izvozu, največkrat oberejo le napol zrel. Ko kupujemo sadeže, izberemo zrele, ki so temnejše barve in se vdajo ob dotiku s prsti. Zrel ananas tudi že zelo močno diši. Če kupimo nezrel ananas, ga nekaj dni pustimo na srednje toplem mestu, in ne v hladilniku.

Ananas je zelo okusen sam, kot sladica, v sladko-kislih jedeh in napitkih.

Sadež je izredno bogat z vitamini in minerali. Vsebuje veliko biotina, vitaminov – največ je vitaminov E, B12 in C – in več kot 15 mineralnih snovi. V zadnjem času se veliko piše še o encimu bromelainu, ki ga je v ananasu izjemno veliko. Bromelain cepi beljakovine, zato ananas in ananasov sok uporabljajo za mehčanje mesa. Bromelain tudi znižuje krvni tlak in pomaga razgrajevati obloge na notranjih stenah žil. Sveži ananas deluje odvajalno in diuretično ter pomaga pri prebavnih težavah Ljudje, ki imajo občutljiv želodec, morajo ananas uživati previdno, saj vsebuje veliko kisline.