Elon Musk, direktor Tesle Motorsa, je bil eden izmed direktorjev najvplivnejših in najnaprednejših ameriških podjetij, ki se je 14. decembra udeležil sestanka z Donaldom Trumpom v Trump Towerju v New Yorku. Foto:
Elon Musk, direktor Tesle Motorsa, je bil eden izmed direktorjev najvplivnejših in najnaprednejših ameriških podjetij, ki se je 14. decembra udeležil sestanka z Donaldom Trumpom v Trump Towerju v New Yorku. Foto:
Mary Barra
Trump bi rad okoli sebe zbral najvplivnejše generalne direktorje, s pomočjo katerih bi ustvarjal nova delovna mesta in izboljšal produktivnost. Med njimi je tudi vodja General Motorsa Mary Barra. Foto: EPA
false
Ford je pred ameriškimi volitvami napovedal milijardno naložbo v tovarno v Mehiki. Enako si želijo pri General Motorsu. Trump želi to preprečiti in obdržati delovna mesta doma, v Detroitu, kjer je v tovarnah Forda, Chryslerja, GM delalo več generacij Američanov. Številni med njimi so med krizo izgubili svoje službe in končali na socialnem dnu. Foto: Ford
Prodaja avtomobilov v ZDA
Uvoz avtomobilov v ZDA je vsako leto večji in še narašča. A gre v zadnjih letih tudi ameriški avtomobilski industriji na bolje, saj so leta 2015 v primerjavi z letom 2008 izvozili za dobro četrtino vozil več. Foto: EPA
false
V ZDA je v povezavi z avtomobilsko industrijo, bodisi pri proizvajalcih vozil, njihovih dobaviteljih in v prodaji, zaposlenih več kot dva milijona ljudi. Foto: Ford

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je najavil ustanovitev strateškega foruma, v katerega bo vključil 16 ameriških podjetnikov, ki mu bodo svetovali v pripravi in oceni gospodarske politike. To za ameriško avtomobilsko industrijo med drugim pomeni, da nikakor ne želi prepustiti še večje proizvodnje vozil Mehičanom, podredil pa bi si rad tudi Silicijevo dolino, kjer domuje Tesla Motors.
Svetovalna ekipa, ki naj bi ji predsedoval vodja naložbenega sklada Blackstone, Stephen Schwarzman, bi morala Donalda Trumpa obveščati o tem, kako "vladne namere in ukrepi vplivajo na gospodarsko rast, odpiranje novih delovnih mest in produktivnost“, so zapisali v uradu novoizvoljenega ameriškega predsednika.
Med 16 izbrancev, s katerimi namerava Trump vplivati na ameriško industrijo in s tem gospodarstvo, je med drugim povabil tudi velikega vodjo investicijske banke JPMorgan Chase, Jamieja Dimona, vodjo studia Walt Disney Boba Igra, pa tudi prvega moža proizvajalca letal Boeing, Jima McNerneyja.
Imel bi Muska, Kalanicka in Barro
Posebno mesto v Trumpovem strateškem forumu si je zaslužila ekipa vodilnih mož iz avtomobilske industrije. Donald Trump je v ekipo povabil vodjo Tesle Motorsa Elona Muska in vodjo Uberja Travisa Kalanicka, ki predstavljata Silicijevo dolino, ameriško dolino prihodnosti in novih idej. Musk in Kalanick sta vzhajajoči zvezdi avtomobilske industrije.
Trump pa ni pozabil niti na Detroit, srce ameriške avtoindustrije. Med finančno krizo je v Detroitu po reformah brez dela ostalo veliko število ameriških državljanov, ki so končali na socialnem dnu. Za tesno svetovalko si je izbral najvplivnejšo žensko v avtomobilski industriji, vodji General Motorsa, Mary Barro, ki naj bi zastopala glas avtomobilske industrije, zbrane v Detroitu. Zanimivo, Barra je bila pred volitvami podpornica Trumpove nasprotnice, demokratke Hilary Clinton.
Trump bi kaznoval vse, ki bodo proizvodnjo selili iz ZDA
Naslednji ameriški predsednik je povzročil zaskrbljenost v avtomobilski industriji, ko je kritiziral domače proizvajalce vozil, ki želijo seliti proizvodnjo v Mehiko. Avtomobilisti želijo s tem poceniti stroške proizvodnje vozil in tako izboljšati poslovanje podjetij. Ford na primer želi del proizvodnje preseliti v Mehiko, kjer bi v gradnjo nove tovarne vložil poldrugo milijardo evrov. Podobne načrte imajo tudi pri General Motorsu. Kar 20 odstotkov vseh vozil, ki jih prodajo v Severni Ameriki, danes izdelajo v Mehiki, v prihodnje pa naj bi ta odstotek le še naraščal, napovedujejo avtomobilski analitiki.
Trump za privilegije domače avtoindustrije
Hkrati pa je Trump napadel tudi evropsko industrijo, saj je grozil z obdavčitvami proizvodov, ki jih z ladjami izvažajo iz Evrope v ZDA. Ameriški trg je za proizvajalce vozil, kot so Audi, Mercedes in BMW, eden najpomembnejših.
Trump je na volitvah za ameriškega predsednika zmagal tudi na račun obljub, da bo delovna mesta obdržal v Združenih državah Amerike. Dejal je, da je pripravljen vzpostaviti neposreden dialog z direktorji podjetij, da bi v svoji nameri tudi uspel.
Konkretno, avtomobilskim podjetjem, ki bi si drznila proizvodnjo ali pa sedež podjetja preseliti iz ZDA, s čimer želijo znižati stroške poslovanja, je napovedal sankcije oziroma uvedbo posebnih davkov na te izdelke. Med predsedniško kampanjo je žugal s 35-odstotno obdavčitvijo avtomobilov, ki jih bodo ameriška podjetja izdelovala Mehiki in prodajala v ZDA.
Direktorji obračajo ploščo
Po presenetljivi zmagi Trumpa so nekateri ameriški proizvajalci avtomobilov in drugi vplivneži iz industrije izrazili optimizem ter najavili sodelovanje namesto vztrajanja pri nasprotovanju.
"Novemu predsedniku želim povedati, da smo z njim in smo mu pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh," je za Reuters dejala vodja podjetja Oracle Safra Catz. "Če lahko reformiramo davčno politiko, zmanjšamo regulacije in dosežemo ugodnejše trgovinsko poslovanje, bo Amerika na področju tehnologij močnejša in bolj konkurenčna kot kadar koli do zdaj.“
"Amerika je najbolj inovativna in podjetniška država na svetu," je svojim izbrancem dejal Trump in dodal, da bo njegova administracija tesno sodelovala z zasebnim sektorjem. Tako nameravajo izboljšati poslovno okolje. S tem bodo po prepričanju Trumpa ustvarili nova delovna mesta, proizvodnje pa ne bo treba seliti iz ZDA.
Vsekakor bo zanimivo videti, kako se bo strateški forum odzval na sporne Trumpove predloge o omejevanju priseljevanja tujcev v ZDA. To bi znalo močno škodovati ameriškemu IT-sektorju in ameriški avtomobilski industriji, ki sta v velikem delu odvisna prav od priseljenske delovne sile iz Evrope in Azije.