Brit Floyd niso Aussie Floyd, so pa z njimi povezani; avtorji pa obljubljajo avtentično flojdovsko doživetje. Foto: Arhiv menedžmenta
Brit Floyd niso Aussie Floyd, so pa z njimi povezani; avtorji pa obljubljajo avtentično flojdovsko doživetje. Foto: Arhiv menedžmenta

18-minutna eskapada leta 2005 na Live8 je glasbeželjnemu občinstvu pomenila toliko, kot pomeni izvod Playboya rudarjem v desetletja izoliranem sibirskem rudniku. Obnorelost brez potešitve. A trni, na katerih skoraj 20 let stojijo Floydov lačne množice, so se že zdavnaj polomili.

Ker Pink Floydov že dolgo ni več. In jih ne bo. Prgišče še živečih članov se je ali zatopilo v lastne projekte ali pa ni več primerno za visokokakovostno izvajanje glasbe. Roger Waters se počasi poslavlja s pompozno turnejo, ki je Hrvaško oplazila lani, David Gilmour z brenkanjem gostuje na obskurnih albumih še obskurnejših skupin (glej The Orb - Metallic Spheres 2010), Nick Mason pa piše spomine in se preganja po avtomoto dirkališčih. Preostala dva: Richard Wright in Syd Barret sta pod rušo.

Ostajajo pa tisti, ki z ognjem v srcu in ljubeznijo v prstih iz instrumentov izvabljajo klasične flojdovske melodije. Pravzaprav zemljo tlači cela horda Pink Floyd tribute bendov - tudi nekaj zelo dobrih slovenskih - a na svetovni ravni se med najboljše uvršča tisti bend, ki bo v petek, 9. novembra, gostoval v Hali Tivoli.

Kot sporočajo organizatorji, so Brit Floyd za avtentično flojdovsko doživetje priznali tudi sami originalni člani Pink Floyd, na lanski evropski turneji pa si je njihov spektakel ogledalo več kot 250.000 gledalcev. Pri produkcijskem delu predstave so delali tudi člani The Australian Pink Floyd Show - benda, ki je doživel tople pohvale od samega Gilmourja.

Popis igranih komadov zavzema vse od najrosnejših dni (See Emily Play), klasične dobe (Time, Great Gig in the Sky, Money, Wish You Were here), Watersove dobe (Hey You, Another Brick in the Wall, Comfortably Numb, The Fletcher Memorial Home), Gilmourjevih eskapad (Learning to Fly, High Hopes) in klasične, pompejske psihedelije (Echoes v vsej svoji dolžini). Avtorjev komentar: videti je kot klasičen Pulse koncert z dodatkom tistih hitov, ki se jih je Gilmour od 80. let do 1994 izogibal. Vokali na trenutke izjemno spominjajo na originale, prav tako produkcija.

Svetovna turneja A Foot in The Door spremlja izid istoimenske zbirke največjih uspešnic, koncert pa naj bi trajal dve uri.

Če je zvok pravi, boste lahko preverili v petek zvečer v Hali Tivoli, še prej pa na pričujočem promocijskem videu: