"Malo smo jokali vsi po vrsti. Ampak sem se hitro pobrala, ker nisem taka, da bom zdaj obupala" je Eva Boto za MMC ob vrnitvi domov opisala razpoloženje po izpadu v drugem polfinalu.

"Mi je bilo pa malo žal, da nisem mogla še enkrat na oder, ker te le gleda 20.000 ljudi v dvorani," je še dodala sinoči na letališču Jožeta Pučnika, kjer so jo pričakali njeni najzvestejši navijači.

Odločilnega nastopa se skoraj ne spomni. "Kaj se je dogajalo tiste tri odločilne minute? Nimam pojma. Enostavno se sploh ne zavedam, kaj se je dogajalo. Adrenalin je bil v meni, in tista energija - sploh, ko sem prišla dol z odra, nisem vedela, kje sem, dobesedno," je Eva strnila svoje vtise drugega polfinalnega večera.

Svojo evrovizijsko zgodbo bi pustila nedotaknjeno, tudi če bi imela možnost, da se vrne nazaj v preteklost. "Kaj bi spremenila? Nič! Ker sem zelo zadovoljna s svojim nastopom. Moram reči, da bolje ne bi moglo biti, priznam." Hkrati pa je dodala, da bi si zaslužili boljšo uvrstitev, kot je bilo na koncu 17. mesto v drugem polfinalu. "Zaslužili bi si finale, ampak enostavno nam točke niso bile naklonjene."

Eva je skupaj s slovensko delegacijo verjela v svojo pesem Verjamem (delo Vladimirja Graića in Harija Mata Harija, ki sta se podpisala kot avtorja glasbe, in avtorja besedila Igorja Pirkoviča), in to vse do konca. "Malo smo bili (nad neuvrstitvijo v finale op. a.) presenečeni, ampak se mi zdi, da kot sama Evrovizija, vemo, kako je: včasih imaš srečo, včasih je nimaš. Mislim pa, da ne zaradi tega, ker smo me slabo pele. Ker nismo slabo pele. Ampak tu je bilo marsikaj drugega vmes, kar mene ne zanima. Enostavno sem dala vse od sebe. Maksimalno sem se potrudila. Energija je šla ven iz celega mojega telesa: vse od pete navzgor," je bila slikovita Eva in dodala: "Se mi zdi, da smo premajhna država."

Zastave so vihrale, zaigrala harmonika
16-letna Korošica se je tako sinoči s člani slovenske evrovizijske delegacije in s svojimi spremljevalnimi vokalistkami v postavi: Sandra Feketija, Katja Koren, Ana Bezjak ter Martina in Mateja Majerle - vrnila na stare tire. Evrovizijske predstavnice so na letališču Jožeta Pučnika pričakali njihovi najbližji, manjkale niso niti harmonika in visoko vihrajoče slovenske zastave.

Nasmejana Eva je po prihodu na letališče z Dunaja nekaj minut do 22. ure najprej planila v objem svoje mame. Nato pa si je vzela čas tudi za sedmo silo. In zanimalo nas je, kako se je po 14 dneh v Azerbajdžanu vrniti nazaj v Slovenijo? "V bistvu dobro, saj enostavno to je moja dežela, od koder sem. Normalno sem si želela. Vsepovsod je lepo, ampak doma je najlepše. Normalno," je bila odločna Eva. Evrovizija je ni razočarala: "Zdaj sem videla še tiste skrite plati, ki jih mogoče kdo drug ne vidi."

Druženje z evrovizijskimi zvezdami
Letošnja slovenska predstavnica na Evroviziji je priznala, da bo najbolj od vsega pogrešala dvorano in same ljudi. Med pripravami in čakanjem na odločilni nastop v Kristalni dvorani je imela priložnost spoznati - poleg vseh nastopajočih na letošnji Evroviziji - pretekle zmagovalce. Med drugim je imela svojo garderobo poleg evrovizijskega zmagovalca iz leta 2009 Alexandra Rybaka, ki je zmagal s pesmijo Fairytale. Videla je tudi Marijo Šerifović - glas za zmagovalno pesmijo iz leta 2006 Molitvo in zmagovalko iz leta 2010 Leno, ki je s pesmijo Satellite Evrovizijo popeljala nazaj v Nemčijo, natančneje v Dűsseldorf - srečen kraj za Majo Keuc, ki se je lani v finalu osvojila 13. mesto.

Poletje za knjigami
Eva se po svoji evrovizijski izkušnji vrača v šolske klopi in za knjige. Pred njo so tedni napornega učenja, saj je nastop na Evroviziji zahteval svoj davek - in sicer čas, ki ga je vložila v priprave in samo promocijo. V Azerbajdžan, pravi, da ne ve, ali bi se kdaj vrnila kot turistka, ampak na Evrovizijo pa bi se zagotovo.

Cel pogovor z Evo in več fotoutrnikov s sprejema na letališču Jožeta Pučnika si lahko ogledate spodaj.