V Tjandučengu meščanov skoraj ni, na obrobju pa vztraja nekaj kmetov. Foto: Reuters
V Tjandučengu meščanov skoraj ni, na obrobju pa vztraja nekaj kmetov. Foto: Reuters

Ideja je bila velikopotezna - arhitekturno podjetje Žedžjang Guangša je dobesedno iz ničesar želelo zgraditi mesto, v katerem bi človek dobil občutek, kot da je sredi romantične francoske prestolnice. In leta 2007 so se lotili dela - zraslo je mesto Tjandučeng, ki leži blizu Hangdžuja v osrednjem delu države.

(Skoraj) vse, kar ima Pariz
Mesto, ki se je želelo pokloniti veličastnosti in slavi Pariza, ima tako široke ulice, stanovanjske hiše, značilne za evropske prestolnice, ter celo 108 metrov visoko repliko Eifflovega stolpa. Še več, promenade krasijo mogočni kipi, glavni trg se imenuje Elizejske poljane, na njem pa je tudi replika fontane, ki krasi znamenite Luksemburške vrtove.

A čeprav Kitajci že pregovorno ljubijo vse, kar je zahodnjaškega, in to kopirajo kot po tekočem traku, je postal Tjandučeng zgodba o propadlem mestu duhov, saj se je v mesto preselila le peščica izmed 10.000 ljudi, kolikor so jih načrtovali. V njem tako rekoč ni življenja, parki in ulice so prazni, Reutersove fotografije pa prikazujejo že skoraj komični preplet tako želene francoske prefinjenosti in kitajske ruralne resničnosti. Kmetje garajo na poljih, v ozadju pa se visoko v zraku bohoti Eifflov stolp.

V galeriji si oglejte kitajsko različico Pariza, mesto Tjandučeng.