Hren zraste meter in pol visoko. Foto:
Hren zraste meter in pol visoko. Foto:
Hren ima številne blagodejne učinke.

Hrenova domovina naj bi bili jugovzhodna Evropa in Rusija. Rastlina, ki jo uvrščamo v družino križnic, zraste približno 1,5 metra visoko, podolgovati listi so veliki, cvetovi pa beli.

Vretenasta hrenova korenina, ki spominja na peteršiljevo korenino, je pokrita z grobo, rjavkasto lupino, pod katero se skriva belo meso.

Hren so poznali že v antiki. Rimski politik in pisec Kato je pisal o njem v svojih razpravah o poljedelstvu, hrenovo korenino pa lahko na eni od stenskih poslikav opazijo obiskovalci Pompejev. Plinij v svoji Naravni zgodovini rastlini Amoracii pripisuje mnoge zdravilne učinke in verjetno je imel v mislih prav hren.

V srednjem veku so korenino in liste uporabljali pretežno kot zdravilo, ponekod v severni in srednji Evropi pa kot začimbo. Veliki ljubitelji hrena so bili že takrat Nemci. Preden so v Evropo iz novo odkritih celin prinesli poper, čili in druge ostre začimbe, sta bila hren in gorčica tako rekoč edini ostri začimbi, ki so ju poznali Evropejci.

Zdravilni učinki in uporaba
Hrenova korenina vsebuje vitamin C, vitamine skupine B, kalij, kalcij, magnezij in fosfor ter eterična olja, npr. ostro gorčično olje, ki deluje protibakterijsko. Gorčično olje ima številne zdravilne učinke, med drugim pomaga preprečevati zlepljenje krvnih ploščic in pospešuje prebavo.

Korenina kot taka nima posebnega okusa, ko pa hren nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo ...) ali pa pokapati z limono ali kisom. Od korenine vedno odrežemo le toliko hrena, kot ga potrebujemo. Ostanek pa zavijemo in hranimo v hladilniku. Nastrgan hren je odličen v različnih omakah, npr. s kislo smetano in naribanimi jabolki. Različne že pripravljene hrenove omake pa lahko najdemo na policah trgovin.

Največ hrena pojemo v dneh okoli velike noči, saj ima hrenova korenina za katoličane tudi simbolni pomen. Skupaj s šunko in trdo kuhanimi jajci hren nikakor ne sme manjkati na praznični velikonočni mizi, hrenova omaka pa je okusna priloga mesnim in ribjim jedem.