Perić velja za precej nemirnega klaviaturista in pevca na svojih nastopih. Foto: MMC RTV SLO
Perić velja za precej nemirnega klaviaturista in pevca na svojih nastopih. Foto: MMC RTV SLO
Koncert Uroša Perića s prijatelji
Sam bi si želel pogosteje slišati svojo glasbo tudi na domačih radijskih postajah. Foto: MMC RTV SLO
Koncert Uroša Perića s prijatelji
Predvsem ga veseli, da je primerjav z legendarnim Rayem Charlesom vedno manj, a hkrati priznava, da vedno bodo. Foto: MMC RTV SLO
Alenka Godec v Cvetličarni2
Na tokratnem koncertu v Križankah se mu bo pridružila Alenka Godec. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

"Prave soul scene praktično ni. Veliko je pevcev in pevk, ki govorijo o soulu, ampak to ni to v pravem pomenu besede. Bluz je malo bolj razširjen in se tudi da opaziti na več mestih, ker tudi naš stari rok, ki je zelo dober, je tesno povezan z bluzom," je prepričan Celjan.

Perić se bo sicer znova ustavil na večjem koncertu pri nas, 30. maja v ljubljanskih Križankah, kjer bo njegova gostja Alenka Godec.

Več pa si lahko preberete spodaj.


Uroš, pred kratkim ste se vrnili iz New Orleansa. Kako bi ocenili vašo tokratno izkušnjo v primerjavi s prvim obiskom? Kaj je bilo drugače?
Ja, prvi obisk je bil bolj adrenalinski. Takrat sem bil tudi prvič v Ameriki, tako da je bilo zame vse prvič. Je pa res, da sem takrat šel v New Orleans, ker sem bil povabljen na džezovski festival in sem imel svoje koncerte tam. Zdaj sem pa šel v Ameriko zaradi koncertov - najprej v Las Vegas, potem pa v Nashville in na koncu še za štiri dni v New Orleans, kjer sem se sprva mislil samo spoznati z nekaterimi osebami iz glasbene industrije. No, potem pa se je obrnilo tako, da sem vsak dan igral. Drugače je pa New Orleans zame eno najbolj živih mest v Ameriki, pa sem že kar nekaj mest in držav videl.

Krog vaših poslušalcev se sicer vedno bolj širi. Je kakšna nevarnost, da bodo kmalu tudi Križanke premajhne?
Temu ne bi jaz rekel nevarnost, ampak bi bilo lepo. Je pa res, da je to glasba, ki je nekako najbolj primerna za nekje največ 3.500 ljudi. Tudi največje svetovne zvezde v teh zvrsteh po navadi ne nastopajo za 20.000 ljudi, tako kot rock- ali popglasbeniki. Tako se nekako najbolje vzpostavi intimnejše vzdušje.

Kako ste zadovoljni s trenutno soul/bluz sceno pri nas? Koliko menite, da ste prav vi 'faktor' k njeni popularizaciji?
Prave soul scene praktično ni. Veliko je pevcev in pevk, ki govorijo o soulu, ampak to ni to v pravem pomenu besede. Bluz je malo bolj razširjen in se tudi da opaziti na več mestih, ker tudi naš stari rok, ki je zelo dober, je tesno povezan z bluzom. Ne bi znal natančno oceniti, v kakšni meri sem jaz ravno faktor popularizacije te glasbe, ampak vidim velike razlike. Mladi hodijo na koncerte, mi pišejo itd. Na začetku kariere se to ni dogajalo. Soul in bluz morata biti prisotna v vsaki glasbi - še posebej soul. To je duša v prevodu in je ključnega pomena za glasbo. Moje mišljenje je, da so v Sloveniji v preteklosti precej etiketirali džez, bluz, soul, itd. In so se poslušalci ustrašili in odmaknili od tega, češ da to ni lahko za razumeti. Pa še vedno starejši ljudje so izvajali to glasbo. Jaz sem dokaj mlad za to vrsto in sem zagotovo prinesel nekaj svežine na tem področju in tudi pokazal poslušalcem, da so to prelepe melodije, ki gredo v uho in ostanejo v duši. Ampak le, če si iskren pri izvajanju.

Kako pa je s predvajanjem na radijskih postajah? Vemo, da polnite dvorane doma in v tujini. Bi si želeli, da bi bili bolj slišani tudi na radijskih postajah?
Seveda si želim. Toliko dobrih komadov, ki smo jih posneli, pa ljudje sploh ne vedo za njih. Kje je tu problem, ne vem. Moja glasba se vrti v poznih večernih urah. To bi morali povprašati naše radijske urednike. Je pa res, da je, vse, kar sem napisal in posnel, v angleškem jeziku.

Niste le tipični zadržani, resni mojster črno-belih tipk. Prav tako vas odlikuje izjemen glas. Kolikokrat vas še doleti primerjava z Rayem Charlesom?
Manj kot me je, ampak še vedno in mislim, da se me bo to še dolgo držalo. Vsak umetnik ima neke svoje idole, po katerih se zgleduje, ampak potem pa da sebe v umetnijo in potem je to prava stvar.

Koliko vaje je za vašimi gestami, ki jih izvajate med koncerti? Pridejo spontano ali so naučene?
Pridejo spontano, tako kot čutim glasbo. Če bi bil miren, bi imel težavo z lovljenjem minut in se ne bi mogel tako vživeti v pesem. Je pa res, da moram dobro poznati vsak komad in vsak njegov "break", da lahko potem tudi tako pokažem z gesto.

S kom se zadnje čase vidite v duetu in bi ga radi povabili k sodelovanju?
Vedno imam polno želja, ki jih potem črtam, če se vse uresniči (smeh). V Las Vegasu sem odpel en komad s hčerko Louisa Prime - Leno Prima. Zelo dobro sva se ujela, je imenitna džezovska pevka in bi jo povabil, da bi nekaj skupaj posnela. Drugače je pa želja nešteto in upam, da vedno bodo.