Lepota bivanja
Pozlačena stekelca na ambonu in oltarju iz belega teraca oblikujejo stiliziran križ, kot vezenina na prtu. Foto: Miran Kambič
Pri notranji opremi cerkve so se arhitekti naslanjali na princip oblačila neveste: nekaj starega, veliko novega, nekaj podarjenega, nekaj izposojenega in nekaj modrega - nekaj starega jo povezuje s preteklostjo, nekaj novega predstavlja upanje za prihodnost, nekaj izposojenega simbolizira prijateljstvo, nekaj modrega pa zvestobo. Foto: Miran Kambič
Zunanji obod ladje zraste iz tal križnega hodnika in se dvigne nad streho enonadstropnega objekta kompleksa ter konča z vencem, ki interpretira krono. Foto: Miran Kambič
CERKEV SV. JANEZA BOSKA
 
- Avtorji: DANS arhitekti, Rok Bogataj, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Vlatka Ljubanović in Katarina Pirkmajer Dešman,
- leto načrtovanja: natečaj 2007, projekt 2011,
- leto izvedbe: 2015,
- pritličje: 615 m2,
- pozidana površina: 690 m2,
- zunanja ureditev: Mojca Balant.
Tloris. Foto: Miran Kambič
Fasadni plašč cerkvene ladje iz neobičajno zloženih opek, katerega vzorec izhaja iz tkanja, ima dodano vrednost, predvsem zaradi vloženega dela. Med opekami so različno široke fuge, kar ustvarja vtis rahlega trepetanja. Opečna fasada je oplemenitena z ornamentom iz glaziranih opek, ki nad streho upodabljajo sedem križev na obodu ladje. Foto: Miran Kambič
S kombinacijo razpršene svetlobe v cerkveni ladji in naravne svetlobe, ki pronica skozi okrogli svetlobnik, so hoteli arhitekti ustvariti igro svetil kot svetlobne kompozicije v času. Foto: Miran Kambič
Tabernakelj v stranski kapeli za posebno čaščenje je zasnovan kot triptih. Foto: Miran Kambič
Osrednja omarica je zastrta s krili zunanjega tabernaklja, odpira pa se v dveh sekvencah. Zaprta krila zunanjega tabernaklja oblikuje zlat lebdeč kvadrat, ko odpremo krila triptiha, se pokaže notranji tabernakelj, ki razkrije neznan izvor svetlobe večne lučke in dragoceno ikono – nekoč vratca tabernaklja iz cerkve Marije Pomočnice v Torinu, ki jo je gradil sv. Janez Bosko. Foto: Miran Kambič
Stene so iz litega vidnega betona, ki ga arhitekti niso skrivali. Gradnja s tipskimi opažnimi elementi je zahtevala zapleteno načrtovanje za izvedbo zlaganja opažev, da je nastala skladna kompozicija odtisov opažev in prehodov med konveksnimi in konkavnimi linijami oboda. Toplina lesa je kontrastna hladnemu betonu, abstraktna belina je kontrastna njuni materialnosti, še pomembnejši pa je kontrast v svetlobi. Foto: Miran Kambič

Dodaj v

Prostor in pol: Cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru, preprosto veličastna

MMC po poteh zanimivih interierjev
29. november 2018 ob 11:10
Maribor - MMC RTV SLO

Naročilo zasnove novega župnijskega središča pod Pohorjem Don Boskov center Maribor je bilo "sanjsko", pravijo v biroju DANS arhitekti, ki so zasnovali tudi cerkev sv. Janeza Boska iz betona, ki govori arhitekturni jezik preproste veličastnosti.

Naloga arhitektov je bila zagotoviti novo religiozno identiteto salezijanske župnije, ki ima tudi mladinski center. Kot pravijo v arhitekturnem biroju DANS arhitekti je bila pri gradnji neposredno vključena skupnost župljanov, "velik izziv pa je bila izvedba opreme in upodobitev".

Pri notranji opremi cerkve so se naslanjali na princip oblačila neveste: nekaj starega, veliko novega, nekaj podarjenega, nekaj izposojenega in nekaj modrega. "Nekaj starega jo povezuje s preteklostjo, nekaj novega predstavlja upanje za prihodnost, nekaj izposojenega simbolizira prijateljstvo, nekaj modrega pa zvestobo," pojasni arhitektka Vlatka Ljubanović in doda, da je biroju "sanjsko arhitekturno nalogo prinesla zmaga na arhitekturnem natečaju, kjer je komisijo prepričala urbanistična zasnova enotne stavbe s predvidenim kompleksom treh stavb: cerkve, župnijskega doma in mladinskega centra".

Objekt je zgrajen iz betona, zunanja lupina je iz opek. Cerkev sv. Janeza Boska, ki daje vtis skromnosti in veličastnosti hkrati, je polna simbolike in skritih detajlov. "V današnjem razpršenem času ni običajno, da se arhitektura ukvarja z izražanjem skupnih vrednot. Da bi to zmogla, mora biti razumljiva za vse, kar še posebej velja za cerkev. V tem je njena skromnost. Pomembna je iskrenost in neposrednost uporabe oblik in materialov, ki so trajni in se sčasoma ne obrabijo, pač pa postajajo plemenitejši. Ko človek vstopi v cerkveno ladjo, doživi prostor, kakršnega ni vajen iz vsakdanjega življenja. Prostor ladje je visok, merilo je mnogo večje, kot je običajno, in tudi oblikovanost je posebna. Zato prostor učinkuje na čute s svojo velikostjo, obliko, materialnostjo, svetlobo in kompozicijo," še pove sogovornica, v pogovoru s katero smo razgrnili skrivnosti arhitekture.


Naročnik projekta, salezijanska skupnost, je imela veliko mero dvoma pri izvedbi projekta, v intervjujih ste poudarili tudi zunanje pritiske, kaj ste imeli v mislih?
Zasnova gradnje cerkva je že dve tisočletji enaka, pomembno pa se je odločiti med trajnostjo in inovativnostjo, med kanoničnim in odprtim za eksperiment. To je skupinska odločitev, ki je pri zasnovi don Boskove cerkve v Mariboru nastajala v pogovoru z naročnikom, saj smo arhitekti tisti, ki damo vsebini obliko. Vloga človeka, razmišljujočega bitja, v stvarstvu je, da se bojujemo proti površnosti in entropiji, da iščemo bistveno in da ne dovolimo, da vse postane enako. Upiramo se banalizaciji, h kateri se nagiba sodobna potrošniška družba. Ni dovolj, da kot arhitekti zgolj interpretiramo in odgovarjamo na zahteve, naša naloga je, da delujemo, da gradimo in da prevzamemo odgovornost za odločitve.

Pri umestitvi objekta v prostor je velik izziv predstavljala okolica. Objekt je namreč tik ob mariborski štiripasovnici in nakupovalnem središču, v nič kaj duhovnem okolju. Na kakšen način ste objekt ločili pred zunanjimi šumi in uporabnikom zagotovili čim pristnejšo izkušnjo?
Lokacija na obrobju Maribora je zahtevala specifičen odgovor, saj je bilo treba merilo prostora, ki ga določajo avtomobili, štiripasovnice in trgovski centri, prilagoditi pešcem in duhovni vsebini. Cerkveni kompleks salezijanske skupnosti je zasnovan kot jasna stavbna masa pravokotnega tlorisa s centralnim introvertiranim dvoriščem, nad katero sta dvignjena cerkvena ladja in v prihodnosti tudi visok zvonik. Ko vstopimo v ovalno dvorišče s staro lipo, se znajdemo v varnem zavetju.

Zakaj ste zunanjost objekta oblekli v opečnato fasado, ki so jo sicer uporabljali v zgodnjem krščanskem in bizantinskem obdobju? Opeko ste namreč uporabili tudi kot element za graditev detajlov, kot je sedem križev na obodu ladje.
Opeko smo izbrali zaradi njene večne sodobnosti in ker je v samo izdelavo opek in v zidavo z njo vloženo skrbno delo. Vprašanje je bilo, kako s plaščem cerkve izraziti duhovno stanje časa. Zato smo se naslonili na izvorna vprašanja arhitekture. Pomen v arhitekturi nastaja s ponavljanjem, zato predpostavljamo, da je izvorna oblika cerkvene ladje šotor, obdan s tkanino.

Ko se material spremeni iz tkanine v opečni plašč, ostane sled tkanja kot ornament. Tako so glazirane opeke kot vozli v tkanini šotora, ki je postal opečna površina. Iz vračanja k izvorom nastane kontinuiteta, kot arhitekturni jezik, s pomočjo katerega arhitektura "spregovori". V tej kontinuiteti smo na svoj način skušali povezati tradicijo opečnih tekstur v arhitekturi, od opečnih mrež v oknih skednjev iz ljudskega stavbarstva do opečnih vzorcev iz starokrščanske Ravene in bizantinskih polikromatskih zidov, v katerih nastopata skupaj kamen in opeka. Seveda najdemo podobne arhitekturne rešitve pri Plečniku, pri fasadi Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani in pri cerkvi v Pragi.

Ko ste ravno omenili Jožeta Plečnika – arhitekti danes nimate prav veliko naročil od Cerkve, kot jih je imel svoj čas veliki slovenski arhitekt, kako ste se sploh lotili projekta, kje ste začeli, kako je potekala raziskava?
V procesu načrtovanja smo s študijo raziskovali zgodovino gradnje cerkva in sodobno sakralno arhitekturo. Poglabljali smo se v teologijo in filozofijo, simboliko in ikonologijo. Pri tem smo se naslanjali na arhitekturno teorijo, predvsem klasično. Vsako projektno odločitev smo preverjali v pogovorih z naročniki, gospodoma Tonetom Liparjem in Slavkom Pajkom ter s tedanjim predstojnikom salezijanske skupnosti dr. Alojzijem Slavkom Snojem.

V notranjosti cerkve so izjemno impresivna bela viseča svetila, izdelana iz gline, kakšno simboliko nosijo?
Svetila v cerkveni ladji so ročno izdelali prostovoljci in prostovoljke v lončarski delavnici v Centru DUO v Veržeju. Bela barva simbolizira Kristusa, njegovo smrt in ponovno rojstvo. Skupno število svetil je sto, kar simbolizira popolnost, kvadrat, kongregacijo. Kot angelsko število je sporočilo Boga, ki pravi, da lahko le s pozitivnim razmišljanjem soustvarimo želeni izid. Iz visokega stropa spuščena svetila ustvarjajo horizont nad klopmi.

Zanimiva sta tudi prezbiterij in oltar – sploh slednji, ki je narejen iz belega umetnega kamna. Nad njim je svetlobnik, ki meče snop svetlobe na pozlačene delce na oltarju, ki se malo zasvetijo.
Koncept smo gradili na pretoku svetlobe, simbolu transcendence, ki postane vidna, ko sončni žarki sovpadejo z odprtino svetlobnika. Napetost med razpršeno in živo svetlobo v ladji je posledica naravnega gibanja sonca, katerega snop svetlobe se razlega v prostor cerkvene ladje. Ob solsticiju se snop svetlobe ujame s podobo Vstalega Kristusa. Tako s preprosto, a hkrati kompleksno in natančno, zasnovo vodenja svetlobe cerkvena ladja postane posoda luči, posoda transcendence.

V stranski kapeli je tabernakelj prevlečen z zlatimi lističi, ki je zasnovan kot triptih. Ima prav posebno zgodbo, nam jo lahko zaupate?
Tabernakelj v stranski kapeli za posebno čaščenje, ki je še vedno postavljen v bližino oltarja, je zasnovan kot triptih. Osrednja omarica je zastrta s krili zunanjega tabernaklja, odpira pa se v dveh sekvencah. Zaprta krila zunanjega tabernaklja oblikuje zlat lebdeč kvadrat, ko odpremo krila triptiha se pokaže notranji tabernakelj, ki razkrije neznan izvor svetlobe večne lučke in dragoceno ikono – nekoč vratca tabernaklja iz cerkve Marije Pomočnice v Torinu, ki jo je gradil sv. Janez Bosko.

Ko so vrata triptiha odprta, se pokaže tudi odnos lebdečega okvira zunanjega tabernaklja do stene za njo. Z obdelavo materiala oboda zunanjega tabernaklja z zlatimi lističi, kjer se na reliefni pozlačeni površini lomi svetloba v tisoč smeri, požlahtnimo sicer preprost osnovni material, pred 50 leti posekan macesnov les. Omarica notranjega tabernaklja, ki je obdelana z zlatimi lističi z gladko polirano površino, varuje najsvetejše. Vzpostavljena je materialna hierarhija in kontrast med otipljivostjo lesa in abstraktnostjo lebdečega kvadra.

Objekt je bil izveden leta 2015, ste dobili kakšne informacije, kako se je obnesel v praksi?
Cerkev je arhitektura, namenjena službi božji, torej se verniki srečajo, ali bolje, zberejo v arhitekturi. V času različnih komunikacij – s prenosnim telefonom, spletom in drugimi množičnimi mediji – je tisto pravo srečanje 'v živo' vedno redkejše in dragoceno. Don Boskov center je prostor takega srečanja. V letih od izgradnje se je povečalo število vernikov, ki na različne načine sodelujejo pri delu župnije, poleg udeležbe pri nedeljski maši sodelujejo tudi pri različnih mladinskih, pevskih, vzgojnih in dobrodelnih projektih. Želimo si, da bi v prihodnjih letih kompleks dokončali. Čaka še kar nekaj dela, med drugim oprema male kapele, večnamenska dvorana, šola, lokali in zunanja ureditev. Šele takrat bo župnijsko središče zares zaživelo kot urbani prostor za zbiranje in duhovno središče območja pod Pohorjem.

fotografije: Miran Kambič

katja.stok@rtvslo.si

Katja Štok
Prijavi napako
Komentarji
zokizaver666
# 29.11.2018 ob 11:56
Regedit
... se pa sprašujem od kod jim sredstva .tole kar stane

Iz Katarja vsekakor ne. ;-)
Regedit
# 29.11.2018 ob 11:14
všeč mi je.se pa sprašujem od kod jim sredstva .tole kar stane
Krtomir
# 29.11.2018 ob 11:15
Na pogled lep objekt, samo vsebina je slaba.
RMIKE
# 29.11.2018 ob 12:01
Acts 17:24 ESV
"The God who made the world and everything in it, being Lord of heaven and earth, does not live in temples made by man,..."

Vse religije (še enkrat - VSE) in njeni sakralni objekti so zgolj izkoriščanje, manipulacija in potrata. Ok, marsikaj se je človeštvo naučilo iz gradnje le teh (arhitekturno in gradbeno gledano), vendar nikoli tega, da Boga v teh lupinah nikoli ni bilo in ga tudi ne bo. Mogoče kakšen nesveti duh, ki ponesreči uide povrečnemu obiskovalci/ki. Kar se sredstev tiče pa ... verniki z veseljem dajo za novo cerkev, oltar, itd. po drugi strani pa jamrajo, kako neurejeni so vrtci, šole, zd, bolnice itd. in kako ni denarja za te stvari. Amen

P.S. Častimo nevidnega Boga in uničujemo vidno naravo. Bolano brez primere.
Lara Craft
# 29.11.2018 ob 11:31
Sredstva so v pretežni meri zbrali oz. jih še zbirajo verniki, ne le domače župnije, temveč tudi od drugod. Nekaj je prispevala salezijanska skupnost, nekaj malega menda tudi salezijanci iz Švice. Tako je razvidno iz drugih objav.
koksli
# 29.11.2018 ob 11:29
Nisem veren, redko grem kakšno cerkev pogledat, ampak tole bom pa šel, meni je za razliko od večine zelo všeč.
samy joe
# 29.11.2018 ob 11:26
Lepo. Glede vsebine se ne boj, te ne zanima.
anny22
# 29.11.2018 ob 11:23
Beton je najbolj poceni in najbolj enostavna izvedba. Zadeva je videti dražja, kot je bila v resnici.
jakosol
# 29.11.2018 ob 13:36
Smešni ste s komentarji. Ali je kdo od vas prispeval za gradnjo te cerkve oz. kateregakoli drugega sakralnega objekta? ........ Se mi je zdelo. Tu gre izključno za darove s strani vernikov, morda tudi neverujočih in organizacij znotraj RKC oz. bolje rečeno Salezijancev, ki so lastniki in upravitelji. Država oz. javni proračun tu ne prispeva ničesar. Vse je zgrajeno na zasebno pobudo s strani tistih, ki jim to nekaj pomeni in ki uresničujejo ustavno svoboščino do verske svobode. Ne gre zgolj za verski objekt, ampak tudi kulturno dediščino in umetnost. Se kdo od vas vpraša, koliko turistov si dnevno pri nas ogleduje cerkve (npr. center Ljubljane sploh v prazničnem času), pa mnogi med njimi niso katoliki oz. so druge vere ali nobene. Tudi mi, če potujemo v tuja mesta, si gremo pogledat npr. Notredam, Baziliko sv. Petra, katedralo v Kölnu, na Dunaju, Sagrado Familio v Barceloni in še bi lahko našteval). Vse te cerkve rišejo zgodovino naše civilizacije. Mnoge cerkve stojijo več stoletij oz. blizu 1000 let, nekatere večkrat porušene in poškodovane. Vse to je naša dediščina.
Kaj bodo pa gledali naši potomci čez 50 let, ohišja pametnih naprav?
Vedno znova se najdejo nergači, ki jim gre v nos, od kje jim denar, vendarle. Pa kako so stare mamce nevedne in naivne. A vi, ki ob vsaki reklamni akciji (npr. črni petek) derete v nakupovalna središča, misleč, da boste zapolnili praznino vašega življenja, ki že sredi novembra prižigate lučke, se nalivate s kuhancem in vpijete hohoho po izumetničenem pajacu v rdeče beli obleki, vi boste tem očitali naivnost in zaslepljenost?
Sram naj vas bo!
IndyBob
# 29.11.2018 ob 11:26
Objekt je kar lep, bi bil pa se lepsi, ce bi napravili tudi notranji omet in freske. Zdruzili bi sodobnost in tradicijo.
Verjetno je za kaj takega zmanjkalo denarja. Od znotraj gledati beton pa deluje precej zalostno in socialisticno.
barbara-kolar
# 29.11.2018 ob 12:09
Izgleda kot atomsko zaklonišče. Če bi bilo zgrajeno pod zemljo, bi bilo morda nekoč celo koristno.
Disfenocingul
# 29.11.2018 ob 11:59
, verjetno Slovenija rabi čim več novih cerkvic in kapeli

Samo, da ne bo potem izjem pri nepremičninskem davku.
Mene sicer vsebina ne gane, razsipnost mi ne diši, a katoliki že vejo, kako jim je všeč.
A svoje gradove si naj potem plačujejo sami.
andrej-setina
# 29.11.2018 ob 12:25
Popolnoma nekoristna zadeva!
Gautama
# 29.11.2018 ob 12:29
Meni so cerkve živ dokaz krščanske dvoličnosti.

Jezus naj bi bil skromen, brez imetja, zaščitnik revežev in ljudi, potisnjenih na obrobje. "Razdaj svoje imetje in hodi za menoj."
In še: "Lažje pride kamela skozi šivankino uho, kot bogataš v moje kraljestvo."

Kaj bi rekel ob vseh teh ogromnih pozlačenih bajtah?
In največja ironija, da so bile skozi celotno zgodovino postavljene na plečih revežev.
H. Zimmler
# 29.11.2018 ob 12:42
Za cerkve se pa zmeraj najde denar :D
vpisana
# 29.11.2018 ob 11:42
odlične ideje : nevesta/ trepetanje ......si bo treba ogledat ( in malo pomolit) Zelo všeč!
Rozmarin
# 29.11.2018 ob 11:29
Grdo in hladno, vse prej kot veličastno.
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 14:17
Ali je kdo od vas prispeval za gradnjo te cerkve oz. kateregakoli drugega sakralnega objekta?

Ni to problem, kdo je prispeval. Problem je, da je cerkev oproščena prispevka v skupno vrečo.
ksljbles
# 29.11.2018 ob 12:24
Lep kompleks in zasnova, vendar par pomislekov:
Sem bil v objektu in sem imel v atriju občutek, da se zunanji hrup v ovalnem atriju še ojača, vredno razmisliti vsaj o stekleni barieri na odprti strani atrija, fasadna struktura je v brutalistični trgovski okolici mogoče preveč neizrazita iz zunanjosti sploh ne zaznam da gre za katoliško cerkev, prej muslimansko mošejo.
Disfenocingul
# 29.11.2018 ob 11:56
Si paprivoščijo, glede na to, kolko so zapufani.
Lara Craft
# 29.11.2018 ob 15:52
Vem, da je cel roman, ampak da Quatebriga ne bo rekel, da ni vedel:

Katere davke plačuje katoliška Cerkev v Sloveniji:
Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava kljub ustavni ločitvi države in verskih skupnosti plačujejo naslednje davke in prispevke:
• Davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve.
• Davek od dohodkov pravnih oseb za pridobitne prihodke (prodaje, najemnine, obresti…). Izvzeti so darovi in drugi nepridobitni prihodki.
• Davek ob prodaji nepremičnin.
• Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov).
• Obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (lastniki zemljišč).
• 20 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva, itd. Ker cerkvene ustanove praviloma niso zavezanke za DDV, plačanega DDV–ja ne dobijo povrnjenega.

– Koliko vaših cerkvenih uslužbencev plačuje davke?

Verniki, verski uslužbenci, duhovniki in redovniki, ki so obenem tudi državljani, plačujejo davke v skladu z veljavno zakonodajo, davke pa prav tako plačujejo cerkvenopravne osebe.

– Katerih dajatev je katoliška Cerkev oproščena?

Verske skupnosti so pri opravljanju ekonomske dejavnosti najprej davčne zavezanke po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV). V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. pri zagotavljanju osebja za duhovne potrebe v bolnišnicah, za namene socialno varstvenih domov, domov za starejše, varstva otrok in mladostnikov ipd.), so verske skupnosti oproščene plačila davka. Taka oprostitev velja tudi za vse druge zavezance, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu po ZDDV (prim. UL RS št. 117/2006, čl. 42). Neobdavčene so npr. storitve za cerkvene domove za starejše in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, kolikor jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije.
blaz3k
# 29.11.2018 ob 15:07
Če bi bil bog bi najprej na krščanstvo vrgel A-bombo.
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 14:28
Človek je v svojem bistvu religiozno bitje

Ločitev cerkve od države je ena od največjih pridobitev razsvetljenstva, za katere se je vredno bojevati. Svoboda ateizma je ena od velikih svobod zahodne civilizacije.

Biti ateist pomeni prevzeti osebno odgovornost in pri tem ni izgovorov na višje bitje.
HOR
# 29.11.2018 ob 14:16
@jakosol
# 29.11.2018 ob 13:36
"...Smešni ste s komentarji. Ali je kdo od vas prispeval za gradnjo te cerkve oz. kateregakoli drugega sakralnega objekta?..."

Prispevamo vsi s kritjem prispevkov duhovnikom za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in z slovenskimi gozdovi ter oprostitvijo davkov, pa se tako tozadevni denar lahko v RKC porabi drugje...
STRIKE
# 29.11.2018 ob 12:28
Lepo, ampak a še sploh kdo hodi v cerkev?
kingeston
# 29.11.2018 ob 12:21
meni ni všeč, ampak nekateri so mnenja da naj stavbe odražajo duh časa. torej po tem motu ni smiselno graditi cerkve takšne, kot so to bile 300 ali 500 let nazaj, ampak takšne kot bi bile DANES.

in ta je zgrajena verjetno v takšnem smislu. čeprav je okus subjektiven...
Canis.Lupus
# 29.11.2018 ob 12:10
V zgradbi se moraš počutiti prijetno. V tej zgradbi se jaz osebno ne bi mogel počutiti prijetno. Saj je lepa zgradba od zunaj, znotraj pač standardno onaniranje arhitktov = beton in par polic o. minimalizen prigonjen do skrajnosti. Ne hvala :)

V N. Gorici je podobno. Super-duper arhitekturna Nova cerkev (upoštevajoč čas nastanka seveda), ki je veliokokrat pol prazna, vsi pa silijo na Kostanjevico (Samostan ob meji z ITA). Obiščite obe in boste vedeli zakaj ...
Lara Craft
# 29.11.2018 ob 11:32
Drugače pa ja, izgleda lepo.
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 15:02
Najbrž je pri ateistu boljši občutek to, da si odvisen sam od sebe in ne od volje nekoga, ki ga ne moreš ne videti in ne otipati, še manj pa poznaš to njegovo voljo. Odgovornost ... V imenu vere so se dogajale najhujše grozote na tem planetu in raje ne bi preveč razpredal. Vera je vir večine zla, ker neizogibno pride do prepira, čigav bog je boljši, dokazati tega pa ne more nihče. Zato je najboljši tisti bog, ki ga ni.
boroč
# 29.11.2018 ob 14:07
RMIKE
Vse religije (še enkrat - VSE) in njeni sakralni objekti so zgolj izkoriščanje, manipulacija in potrata. Ok, marsikaj se je človeštvo naučilo iz gradnje le teh (arhitekturno in gradbeno gledano), vendar nikoli tega, da Boga v teh lupinah nikoli ni bilo in ga tudi ne bo. Mogoče kakšen nesveti duh, ki ponesreči uide povrečnemu obiskovalci/ki. Kar se sredstev tiče pa ... verniki z veseljem dajo za novo cerkev, oltar, itd. po drugi strani pa jamrajo, kako neurejeni so vrtci, šole, zd, bolnice itd. in kako ni denarja za te stvari.
--------------------------------------------------
RMIKE, saj imaš pravico do svojega mišljenja, ampak vsaj napiši, da gre za tvoje mnenje.
Govoriš in pišeš kot nek general. Pišeš, da so vse religije in sakralni objekti zgolj izkoriščanje itd. Vsekakor tega ne moreš govoriti za mojo religijo, verjamem pa, da te tvoja religija oz. skupnost, ki ji pripadaš grdo izkorišča in je naredila iz tebe eno do skrajnosti zmanipulirano bitje.
Človek je v svojem bistvu religiozno bitje in ima pravico tudi do sakralnih objektov. Ne razburjaj se glede tega. In brez veze opletaš s tem, da Boga ni v cerkvi. Pa saj to niti ni tvoj problem. Rekel bi, da se ne praskaj tam, kjer te ne srbi, ker imaš dovolj svojih problemov.
Vrtci, bolnice, šole ...ne le pri nas, ampak povsod po svetu ne bi bile biti velik problem, ampak zgolj majhen. Samo pomisli, koliko denarja gre za orožje, vojne, koliko denarja požre nenasitno potrošništvo...Zapičiš se v eno cerkvico, ne vidiš pa vsega drugega. Ne gre za slepoto, ampak zmanipuliranost.
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 13:27
A je tole od Zvona?
Regedit
# 29.11.2018 ob 11:28
IndyBob

pa si že slišal kdaj za minimalizem?
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 16:02
Hkrati pa ne bi plačeval davka iz naslova, ki nosi največ ... Vsi darovi, nabirke itd, pa seveda davek na nepremičnine, ki jih ima cerkev v lasti okoli 3.000, pa še enkrat toliko drugih objektov.
fah-q
# 29.11.2018 ob 15:57
mene ne gane...me niti ne briga...je pa en moteč faktor tu-si predstavljate, da bi moja firma propadla z dolgom več 100 miljonov, ki jih jaz zato ne bi vrnil, hkrati pa bi moja druga firma zidala gradove in se kopala v kešu....najbrž bi imeli verniki, ki tukaj branijo tole reč enake vatle, ko bi se šlo zame...

itak...poštenje in resnica, knede?
apneni
# 29.11.2018 ob 14:45
Quatebriga

Ločitev cerkve od oblasti je vsekakor pridobitev. Ločiti cerkev od države pa neumnost. Različne cerkve so del države, pa če jih še tako ločuješ od le te. Državljani so verujoči.

Odgovren ateist je povsem enakovreden odgovornemu verniku. Razen, če si ateist verjame, da je kaj bolj odgovoren od vernika, ali obratno, da vernik verjame, da je kaj bolj odgovoren od ateista. Slednja oba živita v zmoti vsak svojega napuha.
ikn1
# 29.11.2018 ob 12:47
Ostudno. Sodobna sakralna umetnost je katastrofa.
Eleni
# 29.11.2018 ob 17:55
Lepo. Zelo lepo!
Vesela sem, da smo zgradili nekaj sodobnega. Želimo si več takšne arhitekture tudi drugod po državi.
Kultako
# 29.11.2018 ob 17:25
Bil tam. Ena velika betonska gmota sredi novih nakupovalnih sredisc, ki
prebivalcem še bolj zastira poglede na okoliške hribe in naravo. Pa še
veliko dreves so okoli posekali, skratka brezvezna sivina.
fah-q
# 29.11.2018 ob 16:30
@jan
Samo barbari ne spoštujejo kulturnih spomenikov.

in samo lopovi ne vračajo denarja, če imajo dovolj premoženja, da bi ga lahko....
runcajz
# 29.11.2018 ob 16:17
@Lara Craft

Če je ta naša uboga Cerkev takšen plačnik vseh davkov, zakaj pa potem nadškof Zore nekaj naklada o omejevanju verske svobode, če bo država uvedla davek tudi na cerkveno premoženje ? Si morda kakšen segment njihovega neobdavčenega premoženja pozabila navesti ?

Kaj pa prihodki, ki jih ta naša revica Cerkev prejema v milijonskih zneskih od države za socialno varnost njenih uslužbencev ( beri duhovnikov, usmiljenih sester in bratov )?
Pa za ohranjanje kulturnih spomenikov, ki so cerkev in torej niso obdavčene, pa vendar "ustvarjajo" dohodek od subvencij države ? Kaj pa prihodki od , tako jih farji imenujejo, prostovoljnih prispevkov , za znane storitve po neobjavljenih a vsem znanih cenikih !!?? za pogrebe, poroke, krste, zvonjenje ob ob pogrebih, pa...……

Ob tem pa se ti "revni" selezijanci šopirijo z novo cerkvijo v Mariboru , ki …"Želimo si, da bi v prihodnjih letih kompleks dokončali. Čaka še kar nekaj dela, med drugim oprema male kapele, večnamenska dvorana, šola, lokali in zunanja ureditev. Šele takrat bo župnijsko središče zares zaživelo kot urbani prostor za zbiranje in duhovno središče območja pod Pohorjem."
Upajmo, da ne bo med lokali tudi kakšen Spar ali Hofer, ja pa na Mercator, najboljšega soseda ne bodo smeli pozabiti !

In končno , kakšna pa bo korist od tega novega centra za lupljenje ali guljenje naivnih ovčic , razen za njih , seveda ?
barbara-kolar
# 29.11.2018 ob 16:05
Darila cerkvi bi morala biti obdavčena enako, kot velja za občane.
Quatebriga
# 29.11.2018 ob 15:54
Hvala, popolnoma sem pomirjen. Mir z vami in če bi se vsi ravnali po božjih naukih tako kot se cerkev drži svojih, v zgodovini ne bi bilo niti enega grozodejstva. Aja, ups.
Zjesenic
# 29.11.2018 ob 15:24
F totih koncih za peneze nea problema.
123pepe321
# 29.11.2018 ob 15:14
A je mariborska škofina že vrnila tiste zakockane stotine miljonov?
toreksreda
# 29.11.2018 ob 14:29
a ne i blo hudo da bi imeli tak DISKO v vsaki obcini
anny22
# 29.11.2018 ob 14:21
V gotiki in baroku je bilo življenje v lesenih bajtah in celo gradovih pusto, dolgočasno in kratko, zato je bilo potrebno zgraditi veličastne in razkošne cerkve, ki so pritegnile pogled. Gotika se je poigravala predvsem s svetlobo in barvnimi okni, renesansa pa z okroglimi oblikami in obilico zlata.
Nasprotno v tem času butajo vizualni, slušni in drugi dražljaji z leve, desne, vseh strani, zato je nova cerkev izčiščena in minimalistična, da si obiskovalec lahko odpočije in pogleda vase. Logika dela.
johc
# 29.11.2018 ob 12:42
lahko bi vsaj pobelili beton!
ti-ne
# 29.11.2018 ob 12:32
Brutalizem v sakralni inačici.
Vizualno zanimivo, nisem pa prepričan če ustreza verskemu obredu. Še bolj hladno od gotike. Še bolj prazno od parkirišča. Si predstavljate poroko v takem ambientu?
Maksimvs
# 29.11.2018 ob 17:18
Jakosol:
Smešni ste s komentarji. Ali je kdo od vas prispeval za gradnjo te cerkve oz. kateregakoli drugega sakralnega objekta? ........ Se mi je zdelo. Tu gre izključno za darove s strani vernikov... blablabla...

Plačuje Cerkev davke? Ne? Nasvidenje in hvala lepa.
webdev
# 29.11.2018 ob 15:29
Smiselna arhitektura, kot en bunker. Tudi če bo tam župnija propadla se jo kompot proda in predela v kakšen kulturni center ali pa diskoteko.
Kazalo