Pogovorom o oblikovanju vladne koalicije za zaprtimi vrati se je pridružil še predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk.

Rous bo v torek z vsebino pogovorov seznanil izvršni odbor stranke. Ob nadaljevanju pogovorov pa ne bo vztrajal le pri dveh ministrskih mestih, pač pa bodo po Rousovih besedah postavili še kakšno zahtevo.

Janša je po pogovorih zatrdil, da si SDS želi koalicije z DeSUS-om, vabila na pogovore pa bodo dobile vse stranke.

DeSUS mora pa Janševih besedah v novi vladni koaliciji sodelovati kot enakopraven partner in prevzeti odgovornost v vladi in DZ-ju. Pogovore sta sicer oba, Janša in Rous, označila za konstruktivne.

ZLSD ni naklonjen vstopu v vlado
Predsednik ZLSD-ja Borut Pahor je po neuradnem sestanku z Janezom Janšo dejal, da poslanci ZLSD-ja niso naklonjeni sodelovanju v novi vladni koaliciji, vendar so se o tem pripravljeni pogovarjati. Za začasnega vodjo te poslanske skupine je deset novoizvoljenih poslancev sicer imenovalo Mirana Potrča.

Potrč je po sestanku potrdil, da "obstaja skupna volja odpirati vrata za nadaljnje pogovore", vendar pa je veliko odprtih vsebinskih vprašanj. Tako nihče od poslancev vstopa v vlado ni eksplicitno zagovarjal, vendar pa v Združeni listi še vedno razmišljajo o različnih možnostih.

Poslanska skupina Združene liste bo za podpredsednico DZ-ja predlagala Majdo Potrata, za mesti predsednika DZ-ja in predsednika mandatno-volilne komisije pa v ZLSD-u ne bodo predlagali svojih kandidatov, saj menijo, da ti mesti pripadata najmočnejšim strankam v parlamentu.

Peče za podpredsednika DZ-ja
Slovenska nacionalna stranka, ki si v DZ-ju želi eno od podpredsedniških mest, bo za podpredsednika DZ-ja predlagala Saša Pečeta.

SNS, ki je na letošnjih parlamentarnih volitvah skoraj podvojil svoj volilni izid izpred štirih let, bo Pečeta po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča predlagal tudi kot kandidata za podpredsednika državnozborske mandatno-volilne komisije. Ta bo ustanovljena 22. oktobra na prvi seji DZ-ja.

Znani predlogi SLS-a
Znan pa je tudi predlog SLS-a, ki naj bi za podpredsednika DZ-ja predlagal svojega poslanca Janeza Krambergerja. Ta naj bi bil po mnenju SLS-a primeren tudi kot član parlamentarne mandatno-volilne komisije, SLS pa bo za člana omenjene komisije predlagal tudi Josipa Bajca.

Rop vodja, LDS v opozicijo
LDS se najverjetneje seli v opozicijo, saj ne vidijo možnosti za sodelovanje v novi vladni koaliciji. Želje po sodelovanju z njimi pa ni izrazil niti zmagovalec državnozborskih volitev SDS, saj jih ta še ni povabil na neformalne pogovore, je povedal izvršni direltor Bogdan Biščak. Janez Janša je po pogovorih z DeSUS-om že dejal, da bo LDS-u vabilo poslal prihodnji teden.

Začasni vodja poslanske skupine LDS-a je postal predsednik stranke Anton Rop.

Znana imena vodij poslanskih skupin
Imena začasnih vodij pri poslanskih skupinah so sicer znana že od prej. V SDS-u bo to delo opravljal France Cukjati, v ZLSD-ju zdaj tudi uradno Miran Potrč, v NSi-ju Andrej Bajuk, v SLS-u Jakob Presečnik, v SNS-u Zmago Jelinčič, v DeSUS-u pa Franc Žnidaršič.

Doslej zgolj špekulacije
Uradni izidi letošnjih volitev so znani, predsednik države Janez Drnovšek pa je prvo sejo državnega zbora sklical za prihodnji petek, 22. oktobra. Kljub sorazmerni bližini tega datuma v strankah ne dajejo izjav o tem, kje so trenutno dogovori o tem, kdo naj bi bil novi predsednik parlamenta. Ne ve se niti, ali naj bi to mesto pripadlo drugi stranki v koaliciji Slovenija, to je Novi Sloveniji.

O sestavi nove vladne koalicije je doslej le malo znanega. Po doslej znanih informacijah je bilo nekaj pogovorov opravljenih le znotraj pomladnega trojčka, vendar se še niso dogovarjali o številu in razporeditvi posameznih ministrskih mest. Poleg SDS-a in NSi-ja naj bi v vladi po dosedanjih zagotovilih skoraj zagotovo sedela tudi ljudska stranka, Janez Janša pa je že pred dnevi dejal, da si želi v vladi tudi katero od strank z "druge strani."

Jelinčič naj ne bi sedel v vladi
Po dosedanjih špekulacijah bi vlada, ki bi bila sestavljena iz "pomladnega trojčka" SDS-a, NSi-ja in SLS-a ter Združene liste, imela v parlamentu 55 glasov, ob podpori štirih poslancev DeSUS-a in dveh poslancev narodnosti pa bi lahko pri določenih projektih prišli celo prek za spreminjanje ustave potrebne dvetretjinske večine v parlamentu.

Potrditev za takšne načrte lahko razberemo tudi iz tega, da se o sodelovanju LDS-a v vladi ne govori niti neuradno, iz SDS-a pa se lahko slišijo tudi namigi, da Jelinčičevega SNS-a v vladi vsekakor ne bo.