Po Knutovi smrti je sledilo skoraj dve leti prerekanj, kaj naj storijo z njegovimi posmrtnimi ostanki, dokler se niso odločili, da ga oderejo in njegov kožuh namestijo na model severnega medveda v izvirni velikosti. Tako je zdaj vključen v stalno razstavo v berlinskem naravoslovnem muzeju. Foto: BoBo
Po Knutovi smrti je sledilo skoraj dve leti prerekanj, kaj naj storijo z njegovimi posmrtnimi ostanki, dokler se niso odločili, da ga oderejo in njegov kožuh namestijo na model severnega medveda v izvirni velikosti. Tako je zdaj vključen v stalno razstavo v berlinskem naravoslovnem muzeju. Foto: BoBo

Prikupen medvedek je kmalu po svojem rojstvu (decembra 2006) postal prava uspešnica berlinskega živalskega vrta. Knuta in njegovega brata je kot mladiča mati Tosca zapustila, zato so ju pod svoje okrilje vzeli oskrbniki v živalskem vrtu.

Bratec ni preživel, Knuta pa je posvojil Thomas Doerflein, ki naj bi leta 2010 storil samomor, ker ni prenesel, da mu je vodstvo živalskega vrta prepovedalo pretesne stike z belo kosmato gmoto. Zdravniki so takrat trdili, da mu je odpovedalo srce.

Knut je v živalski vrt privabljal trume obiskovalcev, ki so vneto kupovali tudi spominke z njegovo podobo. A žal se je njegova pot prehitro končala, poginil je marca 2011, njegovo truplo pa so našli v bazenu v njegovi ogradi. Preiskave so pokazale, da je bila za priljubljenega polarnega medveda usodna epilepsija. Takrat je računalniška tomografija razkrila nenavadne spremembe v medvedkovih možganih, nevrologi pa so domnevali, da so prav te krive za epileptični napad.

Nevrološki znanstvenik Harald Pruess je zdaj po več kot štirih letih predstavil uradne ugotovitve - Knut je poginil zaradi redke vrste encefalitisa, ki je bila odkrita šele pred desetimi leti in se večinoma pojavlja pri otrocih in ženskah. Primer smrti Knuta je potrdil, da lahko zaradi te bolezni umrejo tudi živali.

Ob smrti Knuta so znanstveniki menili, da je za smrt medveda kriv encefalitis zaradi bakterijske okužbe. Pruess je to teorijo ovrgel in ugotovil, da je dejanski vzrok smrti v protitelesih, ki so povzročila epileptični napad, zaradi česar se je Knut utopil v vodi. Do tovrstnega pojava pride zaradi premočnega odziva telesa pri obrambi proti bakterijam in posledično zaradi prevelike intenzivnosti proizvodnje protiteles pride do poškodb zdravega možganskega tkiva.