Švedski dokumentarec Searching for Sugar Man je tako letos osvojil odkarja za najboljši dokumentarni film, norveški in danski film sta bila med nominiranci za najboljši tujejezični film, Hollywood pa vse bolj privlačijo tudi skandinavski igralci in igralke.
"V Hollywoodu se trenutno veliko govori o tako imenovanem nordijskem trendu, ker smo v zadnjem času od tam dobili toliko odličnih stvaritev," je povedal Fredrik Malmberg, eden vodilnih iz produkcijske hiše Paradox Entertainment, ki ima sedež v Los Angelesu in Stockholmu. Skandinavija je v preteklosti slovela predvsem po umetniških, intelektualnih filmih in Searching for Sugar Man, zgodba o dveh gorečih oboževalcih, ki iščeta pogrešanega, v JAR-u kultnega glasbenika, tej kategoriji povsem ustreza.

"Na Švedskem smo imeli Ingmarja Bergmana, pa tudi druge, ki so dali Švedski nekakšno filmsko avro - pomislite samo na Greto Garbo in Ingrid Bergman," razlaga Anna Serner, vodja švedskega filmskega inštituta. "Na Danskem imate Larsa von Trierja, ki je eden največjih režiserjev na svetu. Finska ima Akija Kaurismakija."

Trendovske kriminalke
Vendar tisto, kar v zadnjem času uživa največ mednarodnega uspeha, je temačna stran skandinavske kulture. Sem sodijo kriminalni romani Norvežana Joja Nesboja in Šveda Henninga Mankella ter svetovna filmska uspešnica, trilogija Millennium že pokojnega pvedskega pisatelja Stiega Larssona. Dekle z zmajskim tatujem so v Hollywoodu celo predelali v ameriško različico, v kateri sta nastopila filmski Bond Daniel Craig in Rooney Mara.
"Dekle z zmajskim tatujem je imelo res velik vpliv," priznava Sernerjeva. "Ko takšnemu filmu uspe preboj - pozornost je sicer vzbudil že film Vampirska ljubezen (Lat den rätte komma in, zgodba o prijateljstvu med dečkom Oskarjem in čudaško deklico, za katero se izkaže, da je vampirka) - so vse oči uprte v nas in od takrat vlada namenja veliko pozornosti švedskemu filmu."

Malmberg, ki je bil tudi izvršni producent hollywoodske različice Vampirske ljubezni, Let Me In (2010), pravi, da je uspeh nordijskih kriminalk odprl vrata v Hollywood. Tomas Alfredson, režiser Vampirske ljubezni, je leta 2011 nato režiral kritiško hvaljeni triler Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun (Tinker, Tailor, Soldier, Spy), v katerem sta glavni vlogi odigrala britanska veterana Gary Oldman in Colin Firth. "Vsaka knjiga, objavljena v tem žanru, je pod drobnogledom že isti dan, ko jo izdajo," pravi in ob tem opiše, kako hollywoodski studii plačujejo za filmske pravice. "Hollywood skrbno opazuje in naglo prepozna trende, to pač počnemo," pravi.

Zimska luč
Kriminal in groza sta malce čudaški posebnosti za skandinavske narode, ki so v povprečju premožni, zdravi, stopnja umorov je razmeroma nizka, po skrbi za dobro otrok pa so na vrhu svetovnih lestvic. Pa vendar je kontrast med svetlobo in temo tisti, ki navdihuje, meni Peter Aalbaek Jensen, ki je skupaj z večkrat nagrajenim Von Trierjem ustanovil filmsko družbo Zentropa. "Tu zgoraj večino leta preživimo v temi, zato je naša mentaliteta temačna," razlaga Jensen, ki je z von Trierjem med drugim sodeloval pri Melanholiji (2011) in Dogvillu (2003), skupaj s slovitim režiserjem pa je bil tudi izvršni producent za danskega oskarjevskega kandidata, Kraljevsko afero.

"Smo izjemno bogati in razvajeni narodi, ki smo radi čemerni. To je eksotično," pravi Jensen. Majhen domači trg je Skandinavce tudi prisilil, da se prilagodijo okusu širše publike, da bi lahko svoje filme financirali. "90 odstotkov dobička nam prinaša predvajanje v tujini, pa tudi večino finančnih sredstev dobimo izven Danske. Zato smo prisiljeni biti mednarodni, ker sicer ne dobimo denarja. Morda pa je to prednost."

Naslednji trend?
TV-serije, kot so danska The Killing (Forbrydelsen), so privabile na milijone gledalcev v državah, kot je Velika Britanija, v ZDA pa so posneli svojo TV-različico. Ugled močno raste tudi skandinavskim režiserjem. Uspešnico Drive (2011), v kateri igra Ryan Gosling, je režiral danski filmar Nicolas Winding Refn, medtem ko je Norvežan Morten Tyldum, znan po filmu Headhunters, posnetem po Nesbojevi knjižnji predlogi, sprejel režijo The Imitation Game, filma o angleškem matematiku Alanu Turingu. "Ko se danes dogovarjamo o projektih, vseskozi sprašujemo, če lahko dobimo za to kakega vročega skandinavskega režiserja," pravi Malmberg.

Vse bolj vroči postajajo tudi igralci s severa - tako vlada veliko povpraševanja po postavnemu Švedu Alexandru Skarsgardu, ki se je v ZDA proslavil z vampirsko TV-serijo Prava kri, in po danskemu veteranu Madsu Mikkelsenu, ki je mednarodni preboj doživel kot Bondov zlikavec, letos pa je osvojil kritike z vlogama v Kraljevski aferi in Lovu. Med igralkami se v ospredje preriva švedska igralka Noomi Rapace, ki smo jo videli tako v Bondu kot v Sherlocku Holmesu, sicer pa je igrala v švedskemu izvirniku Dekle z zmajskim tatujem. Med najopaznejšimi novinakami pa je tudi njena rojakinja Alicia Vikander (kraljevska afera, Ana Karenina).

Je pa Malmberg previden pri napovedovanju nadaljnjih uspehov za Skandinavijo. "Hollywood je tako trendovski, da ste lahko prepričani, da bo kmalu zavohal kaj drugega," pravi. "Pred nekaj leti je odkril Korejo in korejske filme, zdaj se je zatrapal v nordijske filme. Kdo ve, kaj bo naslednja velika stvar."