Če lečeči zdravnik in zdravniški konzilij bolniku ne napišeta mnenja, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, ZZZS nima zakonske podlage za plačilo odhoda v tujino. Foto: BoBo
Če lečeči zdravnik in zdravniški konzilij bolniku ne napišeta mnenja, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, ZZZS nima zakonske podlage za plačilo odhoda v tujino. Foto: BoBo

44. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da zavarovane osebe uveljavljajo pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, kadar so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. V postopku odločanja o tej pravici ZZZS o izčrpanosti zdravljenja v Sloveniji, pridobi mnenje konzilija terciarne ustanove. Te ustanove so: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor oziroma URI Soča. Odločitev o tem, ali bo zavarovana oseba upravičena do zdravljenja v tujini, zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja, je trenutno odvisna od strokovno-medicinskega mnenja konzilija. Torej, če je navedeni konzilij mnenja, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane, zavarovana oseba, na podlagi 44. a člena Zakona, ni upravičena do zdravljenja v tujini. Negativno mnenje konzilija je dejansko edini razlog, zaradi katerega se zavarovani osebi ne odobri zdravljenje v tujini, zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja.

ZZZS
Odhodki za načrtovano zdravljenje v tujini so leta 2010 znašali malo manj kot tri milijone evrov (2.826.475 evrov) in leta 2015 že skoraj šest milijonov evrov (5.948.602 evrov). Foto: BoBo

Odhodki za načrtovano zdravljenje v tujini so leta 2010 znašali malo manj kot tri milijone evrov (2.826.475 evrov) in leta 2015 že skoraj šest milijonov evrov. (5.948.602 evrov) Naraščanje odhodkov v zadnjih treh letih je, kot pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predvsem posledica napotitev otrok na srčne operacije v tujino, ker v ljubljanskem UKC-ju ni ustreznega srčnega kirurga.

Po drugo mnenje v tujino

Če lečeči zdravnik in zdravniški konzilij bolniku ne napišeta mnenja, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, ZZZS nima zakonske podlage za plačilo odhoda v tujino. Kar nekaj bolnikov se je tako ujelo v začaran krog: pri nas ne dobijo ustreznega zdravljenja, odhod v tujino pa jim ni odobren. To je še posebej tragično pri otrocih, ki imajo težave s srcem.

Lidija Hožič, mati zdaj že štiriletne deklice Amadeje, ki so ji kmalu po rojstvu ugotovili prirojeno srčno napako, pravi, da so jim zdravniki povedali, da bo deklica nujno potrebovala operacijo, potem pa so operacijo vedno znova prestavljali. Z aferami na področju otroške srčne kirurgije v ljubljanskem kliničnem centru se je omajalo tudi zaupanje staršev malih bolnikov v slovenske zdravnike in slovensko zdravstvo na splošno, zato jih je veliko prosilo za mnenje tuje zdravnike. Tako so se Hožičevi obrnili na izraelskega kirurga doktorja Davida Mišalija.

"Dr. Mišali je predlagal, da se Amadejo takoj operira, da zaradi stanja z zaklopkami ne priporoča čakanja. S čakanjem se namreč povečajo tveganja, povezana z operacijo."

Mnenje izraelskega zdravnika Mišalija, ki je pred leti operiral na ljubljanski otroški srčni kirurgiji, potem pa mu zaradi raznih zapletov, očitanih nepravilnosti in razprtij niso podaljšali dovoljenja, so na konziliju upoštevali toliko, da so se odločili, da z operacijo ne bodo več odlašali. Vendar so Amadejini starši želeli poseg z manj invazivno metodo, ki pa je po odhodu izraelskega kirurga na ljubljanskem UKC-ju niso več izvajali. Lidija pravi, da so jih slovenski zdravniki poskušali prepričati, da manj invazivna metoda za Amadejo ni primerna, vendar pa zdravniki tega niso želeli tudi uradno potrditi. Tako so Hožičevi zaprosili za zdravljenje v tujini, ki pa ga je ZZZS zavrnil.

“Ljudje morajo dati vlogo na zavod za zdravstveno zavarovanje, mi o tej vlogi odločamo in v okviru tega pridobimo tudi mnenje slovenske stroke, ki pove, ali so izčrpane možnosti, in če so, kam in kako naj gre ta oseba na zdravljenje. V primeru, da je ta odločitev negativna, pa ljudje gredo dostikrat v medije, v razne donatorske akcije in podobno," pravi Klemen Ganziti - direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS. Dodaja pa še: "Lansko leto smo odobrili 76 odstotkov vseh vlog, leto poprej celo 83 odstotkov, tako da je šlo lani več kot 500 ljudi na zdravljenje v tujino."

Hožičevi so se po teh zapletih odločili, da bodo hčerko odpeljali na operacijo v Izrael, k doktorju Mišaliju, na lastne stroške. Deklica jo je uspešno prestala, družina pa toži Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za povrnitev stroškov.

Vedno več ljudi prosi za pomoč pri zbiranju denarja
Kar nekaj pa je tudi otrok z ortopedskimi boleznimi, ki so jim naši zdravniki zavrnili zdravljenje v tujini in kot rešitev celo predlagali amputacijo, čeprav v tujini enake primere uspešno operirajo. Kadar se zaplete s plačilom zdravljenja v tujini, ljudje pogosto prosijo za pomoč humanitarne organizacije. Breda Krašna, sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, pravi, da se na njih obrača vse več družin, ki želijo finančno pomoč za zdravljenje.

"Gledali smo podatke za nekaj let nazaj in je bilo manj teh prošenj, lani in letos je bilo pa že skoraj eno tretjino takih prošenj, ko se starši obračajo na nas za pomoč pri terapijah, če so to otroci s cerebralno terapijo ali pa s kakšno drugo boleznijo ali pa če potrebujejo operacijo v tujini. Seveda se tukaj vedno najprej vprašamo, ali so bile dejansko izkoriščene vse možnosti v Sloveniji, in če so bile, skušamo pomagati."

Pomaga tudi Tednik
Veliko takšnih humanitarnih akcij, ko ljudem zdravljenje v tujini ni bilo priznano, smo v sodelovanju z zvezo prijateljev mladine izpeljali tudi na Tedniku. Letos smo pomagali kar petim otrokom s poplačilom terapij ali operacij v tujini, katerih zneski segajo prek 10.000 evrov.

Nazadnje smo zbirali denar za operacijo Aneja Bratuše, ki se je rodil z zaležanimi stopali. Ker mu slovenski zdravniki vse do zdaj niso znali pomagati oziroma njegova mama ni dobila konkretnih odgovorov, se je po pomoč obrnila na nemške zdravnike. Ti so ji povedali, da bi Anejeve težave v Nemčiji rešili že v prvem letu njegovega življenja. Vendar žal slovenski zdravniški konzilij ni podal mnenja, da so bile pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, tako da ZZZS ne krije stroškov operacije v Nemčiji. Anej je operacijo na eni nogi uspešno prestal, zdaj ga čaka še operacija druge noge.

Njegov nemški zdravnik dr. Leonhard Döderlein iz otroške ortopedske klinike v mestu Aschau je v elektronskem sporočilu zapisal, da "slovenskih zdravnikov ne želi kriviti, da pa je njegova dolžnost zdraviti redke ortopedske deformacije, ki jih v domačih bolnišnicah ne znajo operirati". Dodal je še, "da rešitev ni v tem, da se operacijska tehnika, ki ni rešila težave, ponavlja znova in znova v upanju, da bo rezultat boljši. V Anejevem primeru je bila operacija zahtevna in obstaja verjetnost, da je v Sloveniji ne bi znali izvesti."

Več pa v prispevku v Tedniku

44. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da zavarovane osebe uveljavljajo pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, kadar so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. V postopku odločanja o tej pravici ZZZS o izčrpanosti zdravljenja v Sloveniji, pridobi mnenje konzilija terciarne ustanove. Te ustanove so: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor oziroma URI Soča. Odločitev o tem, ali bo zavarovana oseba upravičena do zdravljenja v tujini, zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja, je trenutno odvisna od strokovno-medicinskega mnenja konzilija. Torej, če je navedeni konzilij mnenja, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane, zavarovana oseba, na podlagi 44. a člena Zakona, ni upravičena do zdravljenja v tujini. Negativno mnenje konzilija je dejansko edini razlog, zaradi katerega se zavarovani osebi ne odobri zdravljenje v tujini, zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja.

Odhodki za načrtovano zdravljenje v tujini so leta 2010 znašali malo manj kot tri milijone evrov (2.826.475 evrov) in leta 2015 že skoraj šest milijonov evrov. (5.948.602 evrov) Naraščanje odhodkov v zadnjih treh letih je, kot pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predvsem posledica napotitev otrok na srčne operacije v tujino, ker v ljubljanskem UKC-ju ni ustreznega srčnega kirurga.

Po drugo mnenje v tujino