Kot so zapisali jeseniški zdravniki, zdajšnja oblika dela vpliva na obravnavo pacientov, kar se bo ob nadaljevanju stavke še poslabšalo. Strokovnjaki in poznavalci zdravstvenega sistema opozarjajo, da je treba pri reševanju zdravstva najprej določiti njegove resnične težave. Doslej smo zdravstvo reševali s parcialnimi ukrepi in ne sistemsko. Največji izziv je pomanjkanje kadra, pri denarju pa se bo treba odločiti, za kaj ga nameniti.

Zdravstvo je danes pred velikimi izzivi, pri iskanju rešitev pa je nujen sistemski pristop, je poudaril Janko Burger iz Amchama. "Inoviranje in investicije v zdravstvo na drugi strani pomeni nujno spremembo v zdravstvu, spremembo procesov, dogem, pravil igre, kazalcev, da bomo vedeli, kje smo in kam želimo iti. Ta sistemski pristop je kar zahteven, kot kaže, nam še ni uspelo," je povedal.

Stjepan Orešković z Zagrebške medicinske fakultete, tudi poznavalec slovenskega sistema, je opozoril na številne neresnice, napačne podatke. "Če hočete reševati določen problem, ga ne morete, če sploh ne razumete, kaj rešujete. Kaj lahko naredi minister brez reformiranih, sodobnih, digitaliziranih, na umetni inteligenci temelječih institucij? Nič! Čakamo, da bo Mojzes prišel, in vsakič novi Mojzes," je bil slikovit.

Mreža je ena od strateških vprašanj, ki ga moramo nasloviti, je opozorila ekonomistka Petra Došenovič Bonča. Ne moremo narediti vsega na enkrat, izberimo pri mreži, kar je pomembno za pacienta. "V štirih, petih letih se vidi, ali so razlike v umrljivosti med prebivalci v odvisnosti od tega, kje so doma. To je potem znak, da mogoče pri mreži stvari niso v redu nastavljene," je povedala.

Vedno globlje pa tonemo v kadrovsko krizo, zdravstvena nega beži s klinik, z intenzivnih terapij na lažja delovna mesta, v tujino odide vsaka deseta generacija zdravnikov, skrbeti bi nas morala počasna erozija intelektualnega kadra, je opozorila predsednica zbornice Bojana Beovič.