Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je ministrstvo za zdravje nedavno poslalo koalicijskim partnerjem in je del obsežnejše zdravstvene reforme, ki si jo je zadala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Predlog prenaša pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zakonsko raven. Pri tem so nekatere pravice nekoliko spremenjene, na nekaterih področjih se pravice širijo in rešujejo težave, ki so se v preteklosti pokazale v praksi, piše Slovenska tiskovna agencija.

Medtem ko veljavni zakon zavarovanim osebam zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela in povračilo potnih stroškov, pa predlog zakona posebej ureja pravico do spremstva, pravico do sobivanja, povračilo prevoznih stroškov, povračilo stroškov nastanitve in pravico do zdravstvenih storitev v tujini.

Bolniški dopust omejen navzgor in navzdol
Osnova za izplačilo nadomestila za bolniško odsotnost v novem predlogu zakona ostaja enaka, to je povprečje plač v preteklem koledarskem letu, pri čemer v prvih treh mesecih izplačilo bolniku znaša 80 odstotkov osnove. S predlogom zakona se določa najnižje denarno nadomestilo, in sicer v višini 80 odstotkov minimalne plače, medtem ko po trenutnih pravilih nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače.

Napovedana je zgornja omejitev oziroma najvišji znesek denarnega nadomestila. Medtem ko je zdaj omejeno zgolj na plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, bi po novem dodali, da ne sme presegati dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Iz zdravstvenega v pokojninsko
Po predlogu zakona se omejuje čas prejemanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme obveznega zavarovanja. Medtem ko so določeni bolniki na bolniški odsotnosti v breme ZZZS-ja danes tudi več let, predlog zakona določa največ leto dni neprekinjene bolniške odsotnosti v breme ZZZS-ja oz. največ leto in pol s prekinitvami za isto bolezen oz. poškodbo. Nato bi po predlogu zakona prenesli stroške izplačila nadomestila na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi odločal o trajnejši nezmožnosti za delo. Višina nadomestila pa bi bila enaka višini nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Predlog zakona predvideva, da lahko osebni zdravnik za bolnika, pri katerem je zdravnik ali komisija ugotovila, da nadaljnja začasna zadržanost od dela ni utemeljena, za isto bolezen oz. poškodbo odobri ponovno bolniško odsotnost šele po poteku 30 dni od izdaje zadnje odločbe. Dovoljena je izjema, ko gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja.

Nadomestilo za nego bolnika
Spreminja se tudi pravica do nadomestila zaradi izpada dohodka ob negi družinskega člana. Zdaj je oseba upravičena do nadomestila za največ sedem delovnih dni, če je negovala otroka do sedmega leta, za starejšega otroka, ki je duševno in telesno prizadet, pa do 15 delovnih dni. Zdravnik je lahko to podaljšal na največ 30 delovnih dni za nego otroka do sedmega leta oz. za prizadetega otroka do 14 delovnih dni.

Po predlogu novega zakona pa bi pravica do nadomestila trajala najdlje deset dni za nego otroka do šestega leta starosti in partnerja z možnostjo podaljšanja za 20 dni. Za nego otroka do šestega leta starosti oz. za prizadetega otroka in za odraslega, ki je postavljen pod skrbništvo, pa bi bil zavarovanec upravičen prejemati nadomestilo največ 20 dni, lahko bi se podaljšalo za 40 dni. Nadomestilo bi lahko podaljševali do najdlje šestih mesecev, dlje od tega pa le, če gre za otroka ali odraslo zavarovano osebo, ki je postavljena pod skrbništvo.

Pravica do sobivanja
Po trenutni ureditvi je pravica do sobivanja v bolnišnici zagotovljena za starša otroka do petega leta starosti, pri čemer ZZZS krije stroške nastanitve in prehrane. Sobivanje je zagotovljeno tudi za otroka s težjo okvaro oz. poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerem je v bolnišnici potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu. Dolžina usposabljanja lahko traja največ 30 dni, ZZZS pa krije 70 odstotkov stroškov nastanitve in prehrane. Prav tako je sobivanje zagotovljeno za otroka hospitalizirane doječe matere.

Predlog zakona ureja pravico do sobivanja kot posebno pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer kot pravico bolnika, ne pa pravico osebe, ki sobiva. Po novem bo imel pravico do sobivanja hospitaliziran otrok do šestega leta starosti, pa tudi otroci in odrasli pod skrbništvom, ki imajo težko možgansko okvaro, rakavo obolenje ali posebno hudo poslabšanje zdravstvenega stanja.

Pravico do sobivanja bodo imeli otroci in odrasli, ki so pod skrbništvom, če je potrebno usposabljanje za poznejšo medicinsko rehabilitacijo zaradi težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače ter zaradi kronične bolezni ali okvare. Bodo pa za sobivanje po novem prejeli celotno kritje stroškov nastanitve in prehrane, ne le 70-odstotno.

Če spremljevalec ne more biti nastanjen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaradi prezasedenosti, ima pravico do stroškov nastanitve v hotelu. Zdaj je višina teh stroškov omejena na dejanske stroške, ki pa ne smejo presegati cene enoposteljne sobe v najcenejšem hotelu s tremi zvezdicami v tistem kraju, po novem pa bi šteli dejanski stroški, ki ne smejo presegati trikratne višine dnevnice v javnem sektorju.

Enako kot za sobivanje so po predlogu zakona urejeni tudi stroški prevoza in nadomestilo za plačo za spremljevalca, ki je določeno v višini 80 odstotkov zavarovalne osnove.
Nič več po belo napotnico
Predlog zakona določa obveznost izbire osebnega zdravnika v mreži javne zdravstvene službe kot pogoj za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem je izbrani osebni zdravnik v mreži javne zdravstvene službe vstopna točka za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja, posledično pa bolnik ne bo mogel več uveljavljati t. i. bele napotnice, ki bi jo izdal samoplačniški zdravnik, za storitve v breme obveznega zavarovanja na sekundarni ali terciarni ravni.

Generično predpisovanje zdravil
Besedilo predloga zakona tudi na novo določa, da bi zdravnik predpisoval zdravila s splošnim imenom, s čimer se uvaja generično predpisovanje zdravil. Ob uvedbi zdravljenja bo zdravnik predpisal zdravilo s splošnim, nezaščitenim imenom, bolniku pa bo v lekarni izdano zdravilo, ki bo imelo najnižjo ceno. Bo pa lahko zdravnik predpisal na recept zdravilo z lastniškim imenom, če iz zdravstvenih razlogov ne bo mogoča enakovredna zdravstvena obravnava z drugim zdravilom.
Nič več samo zdravnik
Predlog zakona med drugim širi nabor pooblaščenih oseb, ki bodo lahko predpisale medicinski pripomoček. Doslej je to lahko počel samo zdravnik, po novem pa bi ga lahko tudi pristojni zdravstveni delavec. Pri tem so mišljene predvsem diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, za katere je predvideno, da lahko predpisujejo nekatere t. i. potrošne materiale, kot so plenice in obvezilni materiali.

Kaj lahko predpiše zdravnik samemu sebi
Zakon pa nekoliko zaostruje pogoje za pridobitev receptov za osebno rabo. To so recepti, ki jih lahko zase ali za svoje družinske člane predpiše zdravnik. Če je zdravnik osebni ali napotni zdravnik družinskega člana, bo lahko predpisoval zgolj "običajne" recepte in ne receptov za osebno rabo. Po novem bodo recepti za osebno rabo neobnovljivi, kar pomeni, da se bodo lahko uporabljali le ob akutnih zdravstvenih stanjih, ne pa za dolgotrajno zdravljenje. Se bo pa lahko zavrnila dodelitev receptov za osebno rabo, če zdravnik pri predpisu zdravil ni ravnal v skladu s predpisi in splošnimi akti ZZZS-ja.
Otroci nič več zavarovani prek staršev
Otroci ne bi bili več zavarovani po svojih starših, ampak bi bili samostojna kategorija zavarovancev do 18. leta starosti ali pa do konca študija oz. 26. leta starosti. Tako bi se vsem otrokom zagotavljal enak dostop do obveznega zdravstvenega zavarovanja ne glede na pravni položaj njihovih staršev. V preteklosti, zlasti v letih finančne in gospodarske krize, se je namreč dogajalo, da so starši, z njimi pa tudi otroci, izgubili obvezno zdravstveno zavarovanje, ker niso imeli plačanih prispevkov.

V predlogu zakona se tako ohranja določba, da je lahko po zavarovancu kot družinski član obvezno zavarovan zakonec oz. zunajzakonski partner, ne more pa biti več tako zavarovan otrok ali starš zavarovanca. Se pa ohranja status družinskega člana za tiste starše, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona vključeni v zavarovanje kot družinski člani.

Zaostrujejo se tudi pogoji za zavarovanje družinskega člana. Če bo zakon sprejet, se po novem kot družinski član ne bo mogel zavarovati zakonec oz. partner, ki ne dela, a je sposoben za delo. Lahko pa se bo zavaroval, če aktivno išče zaposlitev in je vpisan v evidenco brezposelnih ali vzgaja otroke do vstopa v prvi razred osnove šole oz. je nezmožen za delo. Po zakonu se šteje, da je oseba nezmožna za delo, če tako z odločbo določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali če je starejša od 65 let.

Izenačevanje osnove in prispevnih stopenj
V predlogu zakona se uvaja enoten sistem urejanja socialnega zavarovanja, ki je usklajen s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Medtem ko je v obstoječem sistemu 11 različnih zavarovalnih stopenj, pa bi bili po novem zavarovanci razvrščeni v kategorije in s tem zavarovalne osnove, od katerih bi plačevali prispevke, kot v pokojninskem zavarovanju.

Prispevna stopnja je po predlogu zakona določena pri 6,36 odstotka od zavarovalne osnove za zavarovanca in 6,56 odstotka za delodajalca, kot je to zdaj določeno pri zaposlenih, ki tudi največ vplačujejo v zdravstveno blagajno. Po novem bi po tej prispevni stopnji (6,36 odstotka) obremenili vse zavarovance, razen upokojencev, pri katerih pokojninska blagajna prispeva zavarovanje za delodajalca (6,56 odstotka), in nekaterih drugih izjem.

Stopnje za kmete in podjetnike
Medtem ko se lahko kmetje po trenutno veljavni ureditvi obvezno zdravstveno zavarujejo na treh različnih osnovah in po štirih različnih stopnjah, pa po novem predlagajo, da bi bila določena enotna osnova, kot je določena v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji.
Za samostojne podjetnike in družbenike podjetij bi ostalo enako, saj so ob zadnji noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uskladili zavarovalno osnovo z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kot osnova za njih velja dobiček, v katerem niso obračunani prispevki ter znižanje in povečanje davčne osnove. Pri tem pa je za samostojne podjetnike najnižja zavarovalna osnova 60 odstotkov povprečne plače, za družbenike in ustanovitelje pa najmanj 90 odstotkov povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova bi bila v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju triinpolkratnik povprečne plače.

Zakon na novo določa najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Ti ljudje bi morali prispevati v zdravstveno blagajno 13 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Za tiste, ki prejemajo invalidnine in republiške priznavalnine, ter osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu prizadetih oseb, bi zavarovalna osnova znašala 30 odstotkov zadnje povprečne letne plače, preračunane na mesec.

Po isti osnovi bi določali tudi prispevke za osebe, ki prejemajo stalno denarno pomoč, in za uživalce priznavalnin po predpisih o varstvu udeležencev vojn, za begunce in osebe s subsidiarno zaščito ter za tujce, ki se izobražujejo. Zdaj je njihova osnova povprečna bruto plača za oktober predhodnega leta.

Če bo zakon sprejet, bodo družinski pomočniki plačevali prispevke od nadomestila oz. prejemka, ki ga prejmejo. Zdaj je osnova za plačilo njihovih prispevkov minimalna plača.

Za nekatere iz proračuna
Še naprej bi se posredno iz proračunskih sredstev krili prispevki za nekatere kategorije zavarovancev. To so poklicni rejniki, vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka, uživalci pravic po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, uživalci invalidnin, priznavalnin in drugih pravic po posebnih predpisih, prejemniki nadomestil po zakonu o družbenem varstvu prizadetih otrok, upravičenci do stalne denarne pomoči, begunci in osebe s subsidiarno zaščito ter priporniki in obsojenci.

Pristojna občina bi krila prispevke delodajalca za družinske pomočnike in za upravičence do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po vzoru pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa predlog zakona tudi določa prednostni vrstni red zavarovanja v primeru obstoja več pravnih razmerij, ki so podlaga za zavarovanje, s čimer odpravlja možnost dvojnih zavarovanj. ZZZS bi po zakonu imel večja pooblastila, da popravi podatke oziroma uredi zavarovanja, s čimer se posledično razbremenjuje zavezanec za prijavo.

To pa ni edini prispevek, ki bi ga zavarovanci plačevali po novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, če bo sprejet. Zaradi načrtovane ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se načrtuje zdravstveno doplačilo, a ker še ni usklajeno z ministrstvom za finance, v predlogu zakona še ni podrobno opredeljeno.