Avstrijci še vedno kadijo v gostinskih lokalih. Foto: EPA
Avstrijci še vedno kadijo v gostinskih lokalih. Foto: EPA

Izračunani družbenogospodarski stroški zaradi kajenja so v primerjavi s teoretično družbo, kjer je kajenje popolnoma prepovedano, višji kot izkupiček države od davkov na tobak. Ocenjeni stroški, ki so večinoma izračunani na podlagi stroškov zdravljenja, ne vključujejo stroškov nesreč pri delu, prometnih nesreč, požarov, ki jih povzroči kajenje, ali vpliva odmora za cigareto na gospodarsko produktivnost podjetij.

Četrtino stroškov, ki jih ima Avstrija s kajenjem, raziskovalci z inštituta pripisujejo učinkom pasivnega kajenja. Poročilo navaja, da je 10 odstotkov nekadilcev vsakodnevno izpostavljenih tobačnemu dimu doma, medtem ko jih 70 odstotkov cigaretni dim vdihuje v bifejih in restavracijah, kjer so zaposleni. Dve tretjini jih tako več kot pet ur dnevno preživi v zakajenih prostorih.

Študija Avstrijo glede na to, kako ščiti nekadilce, uvršča na dno seznama evropskih držav s protikadilskimi zakoni in dodaja, da se zakonodaja, ki prepoveduje kajenje na javnih površinah, ne izvaja dosledno.

Markus Pock, eden izmed avtorjev študije, meni, da mora Avstrija zvišati cene tobačnih izdelkov in ponuditi več možnosti tistim, ki želijo opustiti kajenje, če se želi v boju proti tobaku približati drugim evropskim državam.

Po šestmesečni prekinitvi pogajanj naj bi bila kompromisna zakonodaja predstavljena v sredini maja. Novi zakon naj bi določal, da morajo imeti vsi bifeji, kavarne in restavracije ločen prostor za nekadilce, razen, če so prostori ustrezno zaščiteni, ali to zaradi varnosti ni mogoče.

Zakon, ki je začel veljati v začetku leta, določa, da mora vsak gostinski objekt s površino 75 kvadratnih metrov ali več ponuditi tudi prostor za nekadilce, medtem ko se lahko manjši lokali odločijo, ali bodo kadilski ali nekadilski.

Avstrijci se po številu kadilcev uvrščajo na sam vrh zahodne in srednje Evrope, saj kar 47 odstotkov odraslega prebivalstva redno kadi. Ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je od 12.000 do 14.000 smrti letno povezanih s kajenjem, kar pomeni, da od 8,3 milijona prebivalcev za posledicami kajenja umre vsak šesti Avstrijec. V Nemčiji zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, umre vsak sedmi prebivalec, v Franciji pa vsak deveti.

Na seznamu 30 evropskih držav s protikadilsko politiko, ki ga je sestavila Svetovna zdravstvena organizacija, je Avstrija zasedla 26. mesto.