V okviru ministričinega obiska so govorili tudi o poslovanju največje bolnišnice pri nas, ki je v prvega pol leta ustvarila 12 milijonov evrov minusa, Kolar Celarčeva pa je z ukrepi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pri skrajševanju čakalnih vrst zadovoljna.

Po obisku je dejala, da so se pri pregledu poslovanja seznanili z objektivnimi vplivi na negativen finančni rezultat v prvem polletju in tudi z organizacijskimi ukrepi, ki jih nameravajo v UKC-ju izvesti do konca leta.

Kot je pojasnil generalni direktor UKC-ja Andraž Kopač, imajo dve glavni skupini stroškov, in sicer stroške dela in stroške materialov. Stroški dela so narasli zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, racionalizacije na tem področju pa nameravajo izpeljati z optimizacijo delovnih procesov in organizacije dela. Odpuščanj Kopač ne načrtuje.

Opozoril pa je na nekatere posege, ki jih izvajajo v UKC-ju in so močno podcenjeni. Tako pričakujejo, da bodo do konca leta v dogovoru z zavarovalnico in ministrstvom prišli do dodatnih prihodkov za te posege.

Zaradi minusa za zdaj nimajo težav z dobavitelji, a je Kopač opozoril, da bi se lahko tudi to spremenilo, če bi se tako stanje nadaljevalo. "Ampak računamo na to, da bomo minus zajezili," je dejal. Ne more pa še oceniti, kakšen bo poslovni rezultat ob koncu leta.

Dodatni pregledi do konca leta
Prvi mož UKC-ja je povedal, da so že začeli izvajati dodaten program za skrajševanje čakalnih vrst. "Računamo, da bomo tudi na tak način do konca leta zmanjšali čakalne vrste za določene posege," je dejal.

Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je napovedal, da bodo do konca leta zapolnili program zlasti uroloških operacij in operacij kil. Ob tem je opozoril na omejene kapacitete kirurške klinike zaradi vse večjega dotoka bolnikov iz vse Slovenije, ki so vse težje bolni, kar terja dražje ter daljše zdravljenje.

Na kardiologiji bodo po besedah strokovnega direktorja interne klinike Zlatka Frasa do konca leta dodatno opravili 500 koronarografij. Poudaril pa je, da je problem čakalnih vrst večplasten in da tudi odgovor ni enoznačen.

Na revmatologiji bodo po napovedih predstojnika Matije Tomšiča do konca leta dodatno pregledali 800 bolnikov, ki dolgo čakajo na prvi pregled. Dodal je, da imajo vsi bolniki, ki potrebujejo hitro obravnavo, takojšen dostop do revmatologa. Bolniki z revmatoidnim artritisom so od napotitve pri revmatologu v enem dnevu.

Imajo pa čakalne dobe, ki so deloma posledica pomanjkanja revmatologov, v zadnjih letih pa tudi narašča število bolnikov, ki so napoteni k revmatologu. Eden izmed razlogov za to je po njegovih besedah v "večletnem medijskem ščuvanju bolnikov proti zdravnikom, zaradi česar zdravniki družinske medicine zdaj veliko pogosteje napotijo bolnike k revmatologu". Tako so na čakalnih seznamih za revmatologa tudi gospe, ki jih bolijo prsti na nogah ob večurnem nošenju visokih pet.

Kolar Celarčeva je zadovoljna s tem, kako so v UKC-ju pristopili k skrajševanju čakalnih vrst. Ob tem je napovedala, da se bo zavzemala za dodatne finančne vire, da bi skrajševali čakalne dobe. Tako ne izključuje, da bi v prihodnjem letu za skrajševanje čakalnih dob namenili tudi sredstva iz proračuna. Bodo pa morali po posameznih klinikah pregledati in prevetriti čakalne sezname.

Denar za tretjo fazo urgence je
Ministrica je zadovoljna tudi z gradnjo urgence. Gradnja poteka v roku, denar za tretjo fazo pa je že pripravljen.

"Dela potekajo v skladu s časovnim načrtom, kar pomeni, da bomo imeli 2. marca na razpolago 1.700 dodatnih kvadratnih metrov prostorov za internistično prvo pomoč. S tem bomo omogočili pomembno boljše razmere tako za bolnike kot za zdravstvene delavce," je dejala ministrica v izjavi po ogledu.

Vodja kirurške urgence Anže Kristan je poudaril, da druga gradbena faza urgence še ne zajema nove kirurške urgence, pridobili bodo le novo dovozno pot. "Želimo si, da bi se takoj nadaljevala gradnja tudi drugih faz, ker bomo samo na ta način pridobili boljše delovne razmere za obravnavo nujnih kirurških bolnikov," je dejal in dodal, da imajo predvsem v zadnjem času ob gradbišču absolutno nemogoče delovne razmere.

Druga gradbena faza je vredna 22,7 milijona evrov, za nadaljevanje tretje pa je zagotovljenih še dodatnih 22 milijonov evrov. Rok za tretjo fazo gradnje bo v letu 2020, nadaljevala pa se bo takoj, ko se bo druga faza končala, zagotovili pa bodo tudi denar za opremo, je napovedala Kolar Celarčeva.

Kristan je pripomnil, da bodo seveda zdržali do takrat, če se bo gradnja dejansko nadaljevala. "Kljub vsemu pa ne morem mimo tega, da so razmere občasno, sploh če je bolnikov na urgenci več, na meji znosnega predvsem za bolnike in tudi za zaposlene," je še dejal.