Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje in poznavanje venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja arterijske tromboze in njenih posledic. Foto: BoBo
Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje in poznavanje venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja arterijske tromboze in njenih posledic. Foto: BoBo

Svetovne raziskave namreč kažejo, da ljudje bolj poznajo arterijsko trombozo in posledice, ki nastanejo zaradi nje, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Pri venski trombozi pa gre za strdke, ki nastanejo v venskem žilnem sistemu, strdki pa, če jih ne zdravimo, lahko potujejo do srca in pljuč ter povzročijo pljučno embolijo.

Za vensko trombozo zboli približno tri tisoč ljudi na leto, opozarja Tjaša Vižintin Cuderman s kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC-ju Ljubljana. "Venske strdke zelo pogosto najdemo tudi pri mlajših ljudeh, medtem ko je arterijska tromboza bolezen praviloma starejših," pravi Vižintin Cudermanova in dodaja, da venska tromboza vpliva na življenjski slog in nadaljnje življenje delovno aktivnih ljudi.

Ključnega pomena je pravočasna diagnoza
Kardiolog v UKC-ju Ljubljana Matija Cevc pa ob tem opozarja, da so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek krvnih strdkov nepremičnost oziroma daljša obdobja nedejavnosti, kot so daljša potovanja z letalom, velika operacija ali poškodba, čezmerna telesna teža oziroma debelost, pri ženskah pa še kombinirana hormonska kontracepcija in nosečnost. Pomembno vlogo pa imajo tudi dedni dejavniki.

Tromboza povzroči tudi številne nenadne smrti, poudarja Cevc in dodaja, da je to tema, o kateri bi se morali pogovarjati. Ključnega pomena je pravočasno prepoznavanje simptomov in pravočasna postavitev diagnoze.