Majhen klop lahko povzroči veliko težav in v najhujšem primeru celo smrt. Foto: MMC RTV SLO
Majhen klop lahko povzroči veliko težav in v najhujšem primeru celo smrt. Foto: MMC RTV SLO
Borelioza
Med znaki lymske borelioze je lahko tudi značilen rdeč kolobar. Foto: MMC RTV SLO

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred dejavnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, pozneje pa na 5 let. Če začnemo cepljenje pozneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno ravenprotiteles.

Marta Grgič Vitek o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu

S sezono toplega vremena prihaja tudi sezona klopov, z njimi pa nevarnosti, ki lahko močno ogrozijo zdravje. Klopi so namreč lahko prenašalci klopnega meningoencefalitisa in borelioze. Obe bolezni sta endemični, opozarja Grgič Vitkova, čeprav IVZ zadnja leta zaznava tudi okužbe na območjih, kjer jih do zdaj ni bilo.

Najboljša zaščita je preventiva
Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je najvišja na Gorenjskem in Koroškem, visoka je v ljubljanski in celjski regiji, drugod pa je nekoliko manjša. "Zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja in ne omejiti cepljenja le na to območje," je poudarila strokovnjakinja z IVZ-ja. Klope, okužene z lymsko boreliozo pa lahko najdemo na celotnem območju Slovenije.

Klopi se zadržujejo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do 600 metrov nadmorske višine je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 metrov. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo dejavni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja pa vse do novembra.

Vir: IVZ

Še vedno se premalo zavedamo nevarnosti
Medtem ko za boreliozo cepiva ni, pa se lahko pred klopnim meningoencefalitisom zavarujemo s cepljenjem, ki ga prejmemo v treh odmerkih. Na vprašanje, ali je prebivalstvo po letih opozarjanja dovolj ozaveščeno glede nevarnosti okužb, je Vitek Grgičeva dejala, da je ta še vedno prenizka, kar se kaže v nizkem, le 10-odstotnem deležu cepljenega prebivalstva.

Medtem ko število zbolelih za klopnim meningoencefalitisom iz leta v leto niha, pa je delež obolelih za boreliozo vsako leto višji. V zadnjih letih je bilo od 3.862 do 6.304 prijav. Zadnja številka je iz leta 2009, za lani pa podatke še zbirajo.

Primerna oblačila, repelent ... pregled telesa in prhanje
Ker za boreliozo ni cepiva, je najboljše zdravilo preventiva. Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zavarujemo z oblačili, tako da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, pokrivalo). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lažje opazimo, poleg tega pa je treba uporabiti repelent, katerega vonj klope odganja. Po dejavnostih v gozdu doma natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo lasišče. Oblačila dobro skrtačimo in, če so pralna, operemo, svetuje Vitek Grgičeva.

Za odstranjevanje klopa je potrebna le pinceta
Če pri pregledu telesa kljub temu opazimo klopa, ga čim prej odstranimo, predtem pa ga nikakor ne skušajmo "zadušiti" v kremi, olju, laku za nohte ali s podobnimi "ljudskimi nasveti".

KAKO ODSTRANIMO KLOPA?

Klopa, ki je pritrjen na kožo, previdno odstranimo s pomočjo pincete, s katero ga primemo čim bližje koži. Nato ga odločno potegnemo iz kože, kožo pa umijemo z milom in s toplo vodo. Klopa ne zmečkamo, temveč ga odvržemo v koš za gospodinjske odpadke. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali česar koli drugega. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe. Če ob odstranjevanju klopa glava ostane v koži, tudi to odstranimo podobno kot druge tujke ali trne. Če pri tem nismo uspešni, bo organizem po določenem času tujek izločil sam.

Vir: Marta Grgič Vitek, IVZ

Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred dejavnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, pozneje pa na 5 let. Če začnemo cepljenje pozneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno ravenprotiteles.

Marta Grgič Vitek o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu