Aktivnosti ministrstva za zdravje na področju sprememb v mreži urgenc so zanimale člane odbora DZ-ja za zdravstvo. Nekateri poslanci, predvsem pa predstavniki lokalnih skupnosti, so namreč zaskrbljeni glede dostopnosti do nujne medicinske pomoči v prihodnje.

Nujno sejo odpora so predlagali poslanci SDS-a, ki gradnjo mreže urgentnih centrov po državi sicer podpirajo, a jih zaradi premalo informacij ministrstva skrbi, da poteka tiha centralizacija in da nekatere lokalne službe preprosto ukinjajo, je povedal poslanec SDS-a Tomaž Lisec.

"Pomisleki so odveč. To je prava smer," je prepričana ministrica. "Nič bistvenega ali katastrofalnega pa se ne bo zgodilo z januarjem prihodnje leto," je pojasnila in dodala, da se zaveda, da za reorganizacijo potrebujejo širok družbeni konsenz, sicer ne bo nič delovalo. Najprej pa mora predlog pravilnika pripraviti stroka, šele nato bodo k razpravi pozvali zainteresirano javnost.

Na očitke o krčenju in zapiranju urgenc je odgovoril vodja delovne skupine za reorganizacijo nujne medicinske pomoči Gregor Prosen, ki je te navedbe zavrnil. "Ničesar ne zapiramo, ker v resnici oskrbe na ravni, kot bi si želeli, na periferiji niti nimamo," je dejal.

Poslanka SDS-a Nada Brinovšek pa kljub tem pojasnilom meni, da je treba upoštevati geografske značilnosti okolja, saj "če bo reakcijski čas reševalnega vozila le za pet minut daljši, lahko to terja življenje."

Nekdanji minister Tomaž Gantar (DeSUS) je prepričan, da je usmeritev, ki jo je predstavilo ministrstvo, dobra, in opozoril, da bo po javni razpravi treba odločati na podlagi konkretnih podatkov, ne pa želja.

Lokalne skupnosti skrbi odzivni čas
Zaskrbljenost so na seji izrazili predstavniki lokalnih skupnosti, ki jih skrbi predvsem to, da se bo čas dostopa do nujne medicinske pomoči s spremembami podaljšal.

Parlamentarni odbor je zato sklenil, da mora ministrstvu za zdravje s predlogom novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči seznaniti zainteresirano javnost.