Vlada je na seji potrdila predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, predvsem zato, ker uporaba elektronskih cigaret med otroki in mladimi strmo narašča, je na novinarski konferenci pojasnila nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Predlog tako v vseh ogrevanih tobačnih izdelkih in elektronskih cigaretah prepoveduje arome sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, vanilje itd. "Večina mladostnikov začne uporabljati elektronske cigarete prav zaradi različnih arom," je poudarila ministrica. Trenutno je na trgu pri tobačnih izdelkih dostopnih kar 15.600 različnih arom, ki se prepovedujejo. Ostajata pa aromi tobaka in mentola, a tudi ti dve aromi bosta strogo nadzorovani.

"Elektronske cigarete vsebujejo številne škodljive, rakotvorne in dražilne snovi. Ena ključnih sestavin pa je nikotin, ki je močno zasvojljiv in ima številne učinke na srčno-žilni sistem, pljučno funkcijo in razvoj ter delovanje možganov pri mladostnikih," je dodala ministrica. Raziskave obenem kažejo, da pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete tudi do štirikrat poveča verjetnost, da bodo prešli na kajenje običajnih cigaret.

"Arome so prepoznane kot varne ob zaužitju, vendar gre pri vdihavanju za drugo pot vnosa. Za večino arom še ni znano, kako vplivajo na zdravje pri dolgoročnem vdihavanju, pri nekaterih pa so znani hudi škodljivi učinki na zdravje dihal. Iz previdnostnega principa zato za elektronske cigarete uvajamo prepoved vseh arom, razen tobačnih," je ministrstvo za zdravje februarja navedlo med razlogi za sprejetje zakona.

Prepoved kadilnic

Zaradi nepopolne zaščite prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu in emisijam ter zaradi precejšnje neskladnosti z zakonskimi določbami novela predvideva tudi prepoved kadilnic v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. "Kadilnice so se kljub prezračevanju, filtriranju in drugim tehničnim ukrepom izkazale za neučinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. Zaradi možnosti kadilnic pa so mednarodne organizacije Slovenijo uvrstile med države z nepopolno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar slabša mednarodno oceno slovenske politike nadzora nad tobakom," je pojasnila zdravstvena ministrica.

Z namenom učinkovitejšega izvajanja zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se z novelo dopolnjujejo tudi nekatere določbe nadzora in kazenske določbe, ki vključujejo sodelovanje več nadzornih organov in nove kršitve posameznikov. Med drugim posameznik tovrstnih izdelkov ne bo smel prodajati in ne uvažati v večjih količinah. Prodaja tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov je dovoljena zgolj v poslovnem prostoru, ki za to pridobi dovoljenje.

"Da bomo učinkoviteje izvajali prepoved prodaje tovrstnih izdelkov na daljavo oziroma po spletu, ki sicer velja že od leta 2017, predlog zakona posameznikom prepoveduje uvoz izdelkov iz tretjih držav. Gre za izdelke, ki mnogokrat kršijo zakonodajo, predvsem glede dovoljene vsebnosti nikotina in drugih škodljivih snovi, ponudnike teh izdelkov iz tretjih držav pa je praktično nemogoče sankcionirati," je pojasnila Prevolnik Rupel. Dodala je, da bo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano kupil aparature, s katerimi bodo lahko tobačne izdelke nadzorovali v okolici šol in v trgovinah.

Predlog uvaja tudi embalažo ogrevanih tobačnih izdelkov z natisnjenimi zdravstvenimi opozorili s fotografijami, tako kot to velja za cigaretne škatlice. V skladu z evropsko direktivo sprememba zakona predvideva tudi novo definicijo za ogrevane tobačne izdelke, ki postajajo tobačni izdelki za kajenje.

Med javno razpravo predlagani še strožji ukrepi

Državni program obvladovanja raka in Onkološki inštitut Ljubljana sta predlagano spremembo zakona ob izidu v začetku leta podprla. Strožje ukrepe so podprle tudi številne nevladne organizacije, kot so Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Društvo za zdravje srca in ožilja, Inštitut Utrip, mreža Preventivna platforma, Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Inštitut za zdravje in okolje in Mednarodna zveza za zdravje mladih.

Nevladne organizacije so med javno razpravo ocenile, da bi zakonodaja potrebovala celo strožje člene, če naj se doseže cilj družbe brez tobaka do leta 2040. V njej pogrešajo stvari, kot so javni prostori, kjer je prepovedano kajenje, igrišča, športni parki, bazeni, in prepoved kajenja pred javnimi ustanovami, kot so knjižnice in zdravstveni domovi. Nekatere države so to že uvedle, denimo Španija z določenimi plažami kot prostori brez kajenja, je za STA marca navedla Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Na ministrstvu so ob pripravi novele poudarili, da bodo z ukrepi iz novele prispevali k ciljem strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2022–2030, in sicer da bo delež odraslih, ki uporabljajo tobačne izdelke v letu 2030 pod petimi odstotki. Za mladostnike pa strategija navaja cilj, da bo tistih, ki so uporabili tobačne in druge nikotinske izdelke v zadnjih 30 dneh, v 2030 med 13-letniki pod enim odstotkom in med 15-letniki pod petimi odstotki.

Ministrica je na novinarski konferenci dodala, da podpira tudi vse predloge, ki so jih obravnavali na skupni seji strateškega sveta za zdravstvo in prehrano, med njimi je tudi obdavčitev sladkih pijač, tobaka, alkohola itd.