Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 8 glasov
Ocenite to novico!
| Kot država, ki ima najmanjše število zdravnikov v Evropi, imamo izredno bogato priskrbljeno dežurstvo in tudi bogato plačano. Dežurna mesta bi se dalo zmanjšati za od 10 do 15 odstotkov in ta denar nameniti popoldanskemu delu zdravnikov, ki bi tako lahko opravili več dela. S tem bi prihranili še več kot 12 milijonov evrov, ki jih vlada želi prihraniti z nižjim plačilom dežurnih ur. | ||
| Dušan Keber za MMC | ||
| Nekateri govorijo, da je dežurnih mest preveč. Tudi če jih res je in jih zmanjšajo za 10 odstotkov – koliko bodo s tem privarčevali? Skoraj nič, lahko pa naredijo resno škodo, zato je to popoln nesmisel. To je gonja za neki rezultat, ki ne bo imel nobenih rezultatov. | ||
| Andrej Bručan za MMC | ||
Posledice napetosti med zdravniki in vlado se že kažejo, zato bi nekdanja ministra Keber in Bručan zdaj pospešila pogajanja in se posvetila tudi (pre)dolgim dopustom.
S septembrom zaradi nestrinjanja z nižjim plačilom nadurnega dela velika večina zdravnikov ne pristaja na delo zunaj rednega delovnega časa. Ker se v Sloveniji že nekaj let spopadamo s pomanjkanjem zdravnikov, bodo posledice zadnjih zapletov daljše čakalne dobe in prestavljene operacije, tudi onkoloških bolnikov. Vlada in Fides bi tako morala čim prej doseči kompromis.
| Preberite tudi: Se zdravniki "mehčajo"? 27 vrnjenih soglasij za dežurstva |
S tem se strinjata tudi nekdanja ministra za zdravje Dušan Keber in Andrej Bručan. Čeprav so njuni pogledi na razrešitev nastalega položaja razlikujejo, pa oba menita, da bi morali rešitev najti tudi v ukinitvi nekaterih ugodnosti in predvsem zmanjšanju števila dni dopusta, ki jih imajo zdravniki zapisane v kolektivni pogodbi.
Bručan bi plačilo dežurstev ohranil nespremenjeno
Bručan, ki je ministrstvo vodil leta 2000 ter med letoma 2004 in 2007, bi kratkoročno rešitev poiskal v pogajanjih z zdravniki, pri plačilu dežurstev ohranil status quo, spremembe pa bi vpeljal predvsem "na račun izrazito predolgih dopustov", ki jih imajo v zdravstvu. "Leta 1996 so zdravniki stavkali za večje plače, a v to takratna vlada ni želela privoliti, zato so jim dali več dni dopusta in razne dodatke. Zdaj pa je situacija drugačna, saj zdravniške plače skupaj z dodatki na dežurstva niso slabe," pojasnjuje.
Dolgoročno pa bi zdravnike po njegovem mnenju morali izvzeti iz sistema javnih plač in z njimi individualno skleniti pogodbe glede plačila dežurstev, v smislu "toliko dežurstev za takšen denar". Prav tako bi bilo po njegovem mnenju treba pregledati tudi dežurna mesta, ki niso vsa enako obremenjena, in jih različno plačati.
Keber bi denar razporedil
Tudi Dušan Keber, minister za zdravje med letoma 2000 in 2004, bi odprl kolektivne pogodbe, "saj so v njih nekateri neupravičeni beneficiji, preveč dni dopusta in podobno". Po njegovem mnenju bi morala vlada prerazporediti denar, ki ga namerava prihraniti pri dežurstvih, a ga pustiti v zdravstvu. "Dodatno bi plačala zdravnike, ki bodo delali v popoldanskem času, imeli dodatne ambulante in pripomogli k zmanjšanju čakalnih vrst," predlaga.
Poudarja, da ne ve, kako so potekala pogajanja do zdaj in če je vlada skušala doseči kakšen kompromis, a po njegovem menju bi se tudi zdravniki morali zavedati, da smo v vsesplošni krizi in da državljani morajo razmišljati, kako zategniti pasove. "Na enak način morajo razmišljati tudi zdravniki, saj če si državljani zategujemo pasove, potem si jih morajo premožnejši še bolj. Vprašanje pa je, ali je država res bremena, ki jih daje med državljane, pravično razdelila. To bi morali tudi javno predstaviti," dodaja.
Po njegovem mnenju je ravnanje zdravniškega sinidkata Fides izsiljevanje, saj bo zakon, ki spreminja plačilo dežurstev, začel veljati šele januarja, zdravniki pa so svoje grožnje uresničili že septembra. Nasprotno pa je Bručan prepričan, da je krivda za nastali položaj izključno na strani "predlagatelja popolnoma zgrešenega predloga".
Posebno pozornost naj namenijo onkološkim bolnikom
Oba sogovornika, ki sta tudi sama zdravnika, se strinjata, da bi zdravniki zdaj vseeno morali posebno pozornost nameniti bolnikom. "Sam sem optimist, saj menim, da bodo zdravniki sami ugotovili, da tako ne morejo doseči svojega. Dejstvo, da bolnika, ki čaka na operacijo raka, odkloniš zato, ker boš namesto 1.000 evrov dobil 800 evrov, tega niti etika ne more prenesti. Zdravniški poklic je poseben poklic, zdravniki so zato po mojem mnenju zašli na izjemno slabo področje za njih same," opozarja Keber.
Tudi Bručan bi vsaj na onkologiji od zdravnikov pričakoval, da dopustijo prekoračitev rednega obsega dela. "Čeprav čakanje na operacijo samo po sebi ni takšna težava, si težko predstavljam, kako je bolniku, ki ve, da ima raka in da bo operiran, pa mora na to operacijo zaradi takih zapletov čakati. Zdravnikom bi zato svetoval, da operacije onkoloških bolnikov opravljajo po drugačnih kriterijih, podobno kot delajo na urgenci. S tem bi tudi sami pokazali, da gledajo tudi na pacienta, ki trpi v svojih boleznih," pa pravi Bručan.
Posledice bodo vidne šele čez čas
Oba pozivata, naj se nasprotni strani hitro usedeta za mizo, saj bodo posledice pozneje še resnejše. "Če bo vlada vztrajala na svojih okopih, zdravniki ne bodo več šli na prejšnje pozicije, ampak bodo želeli še kaj več. In to bo resen problem," ob tem opozarja Bručan.
Keber pa izpostavlja, da zaradi teh zapletov zaostaja tudi celotna zdravstvena reforma, ki bi prinesla prihranke še na drugih področjih. "Vlada bi tudi morala rešiti stimulativno nagrajevanje dela. Dokler bomo imeli fiksne plače in bo vsakdo, ne glede na to, ali kaj naredi ali ne, imel enako nizko ali pa visoko plačo, potem bomo vedno imeli sindikalna pogajanja. Ljudje bodo kot skupina hoteli imeti višje dohodke in to se ne bo nikoli končalo," je sklenil Keber.
Kaj je zdaj res in kdo laže?
Nikolas sobota, 04.09.2010 ob 13:47
NE želijo zaposliti novih zdravnikov.
Tudi v primarni dejavnosti je tako; splošnemu zdravniku ki bi se rad zaposlil rečejo, da ministrstvo ni previdelo "širitve mreže", zaposleni zdravniki pa delajo vsako leto po 200% realizacije.
Če bi ti rekli 100% plače za 100% dela bi se jih javnost oziroma POLITIKA lotila tako kot te, ki so rekli, da ne bodo dežurali noč in dan.
Taka situacija je skoraj povsod; v drugih treh zavodih zaposlijo kvečjemu kot pomoč, torej brez fiksnega delovnega mesta kar gotovo ni želja nobenega delavca ne glede na izobrazbo. Te objave služijo kot mazanje oči javnosti kako objavljajo delovna mesta pa se nihče ne prijavi (small wonder zakaj ne).
Imamo višek sprenevadanja.
Namreč, zakaj ima pri nas en natakar ali pa ekonomist ali pa prodajalka v istem Sparu pol nižjo plačo kot v Avstriji, čeprav dela enako, pravzaprav isto delo? Zato, ker je prav javni sektor tisti, ki postavlja ceno dela tudi v gospodarstvu. Če bi bil javni sektor plačan enako kot v Avstriji (in vsaj tako učinkovit in manjši) bi najbrž tudi v zasebnem sektorju veljala enaka plača (javni sektor zaposluje tudi natakarje, voznike, takorekoč vse poklice, ne samo pravnikov in ekonomistov). Boste rekli, ja pa bi morala biti tudi produktivnost enaka kot v Avstriji. Jaz pa bom rekel seveda, tudi ni razlogov, da za enak denar ne bi bila. Treba se je samo odpret, delat, dopustiti iniciativo in delo dobro plačati, pa bo šlo. Če pa se samo zapiramo, zmanjšujemo plače, varčujemo, nas bo to pripeljalo samo v to, da bomo naslednje leto morali še bolj varčevati, da si bomo še bolj zapirali dostop do vsega in vsi skupaj še manj imeli. To ni zraslo na mojem zeljniku, tudi mnogi ekonomisti trdijo: v krizi pojdi v ekpanzijo, odpiraj možnosti, investiraj, dopuščaj delo, ga vzpodbujaj. Če boš vse zaprl, od bolnišnic do investicij, bo samo še slabše.
Podpiram zdravnike v njihovih zahtevah, da se razumemo, ne podpiram pa stavke, ne podpiram tega, da izsiljuješ na ta način. Najdimo drugačnega, prisilimo politiko, da bo začela delati prave stvari! In da se ga najti, samo na populizem, s katerim nas politika futra več ne smemo pristajati.
>>Problem je drugje: zdravniški poklic pač ni poklic, v katerem
>>bi se lahko borili za plače s stavko,...
Pa kakšna stavka. A bodo mogoče nehali delati?
Ne. Samo zmanjšali bodo delovne ure na tisto, kar maksimalno še dopušča zakon.
Zgledno, čeprav malce idealistično napisana teorija, žal praksa kaže popolnoma nasprotno sliko. Ni naključje, da zdravniki v naši državi držijo rekord za najdaljšo stavko v slovenskem javnem sektorju kot tudi število izvedenih stavk, tudi če ne štejemo trenutno aktualnega umika soglasij kot stavko.
Če imajo neka poklicna skupina možnost stavkati kot najučinkovitejši način pritiska na državo v pogajanjih za plače, bo ta poklicna skupina to zagotovo tudi izkoristila, ker je to namen sindikata: izboljšati pogoje dela za svojo poklicno skupino, vse posledice so drugotnega pomena.
Vse je samo vprašanje okoliščin, od katerih so najpomembnejše:
- vidnost posledic stavke, da bo s tem naraste pritisk na vladno stran
- naklonjenost oz. percepcija javnosti
In do sedaj je bilo tako, da so bile okoliščine v primerjavi s katerimkoli drugim poklicem v javnem sektorju, zdravnikom izredno naklonjene in to se pozna v razmerjih plač. Zdravniške plače so v zadnjih letih zrasle bistveno bolj kot katerikoli drugi poklicni skupini v javnem sektorju (priporočam branje članka v Sobotni Prilogi časopisa Delo iz preteklega tedna z naslovom Racionalizacija, ne zategovanje pasu kar počez).
Problem je drugje: zdravniški poklic pač ni poklic, v katerem bi se lahko borili za plače s stavko, ampak da je to potrebno delati skozi pogajanja in druge mehanizme, kakršni so na voljo tudi vsem drugim? Tako kot ne smejo tovornjakarji zapreti cest, policisti nehati skrbeti za javni red in mir, gasilci ne reči ne gremo gasit? Nekatere javne službe so pač take, da je preprosto nelegitimno se boriti za svoje pravice na račun nedolžnih ljudi, na račun njihovih življenj, svobode, ali premoženja. Kaj naj potem rečejo pazniki v zaporih? Bomo pa izpustili vse zapornike, najprej morilce in nasilneže? To preprosto ne gre. In najprej se poslužiti nelegitimnih načinov sindikalnega boja, potem pa reči ljudje bodo umirali, ker bo sistem kolapsiral, je preprosto cinizem brez primere, kakršnega si zdarniki ne bi smeli dovoliti. Prav vsak umrli bo šel direktno na vest zdravnika, ki mu je odklonil zdravstveno pomoč, ker zdravniški poklic pač ni samo poklic, ampak je tudi poslanstvo, etika. Pa se na koncu koncev čisto strinjam, da so plače zdravnikov (najbrž prav z izjemo dežurstev) komaj primerne, ampak niso nič slabše kot plače tožilcev, učiteljev, mnogih državnih uradnikov, večine kulturnikov... In res žalostno je, da se zdravniki v javnem zdravstvu, spuščajo na nivo tovornjakarjev, da "zapirajo ceste", onemogočajo dostop do zdravstvenih storitev, da jih njihovo poslanstvo zanima še samo kot biznis, posebej ker nikomur v javnem sektorju ne gre bolje kot njim.
Na drugi strani pa imamo mlade zdravnike, ki tudi zelo veliko delajo, plačani pa so zares malo.
Če bi pa kdo zares hotel rešiti problem premajhnega števila zdravnikov pri nas, bi to seveda lahko storil, saj smo vendar v Evropi kjer velja prost pretok delovne sile. Težava bi bila potem, da bi tuji zdravniki, ki bi bili pripravljeni delati za manj, s tem nižali plače domačim zdravnikom. Pa naj mi prosim nihče ne govori, da bi bil zdravnik iz npr. Romunije slabši kot slovenski zdravnik, ker so potem tudi naši zdravniki slabši kot npr. nemški zdravniki.
Moje mnenje je, da bi bilo potrebno denar v zdravstvu samo primerno prerazporediti in nikakor vzeti. Drugače bo kmalu tako, da bomo odvajali prispevek in plačevali vse storitve, tisti seveda, ki jih bodo lahko, ostali pa - crkni.
Naj se vleče sedaj vlada, sedanja in prejšnja, in tako nazaj, vsi ki so zabluzili in pokradli - sedaj bi pa šparali tam, kjer se ne špara.
In koliko delavnika povprečnega zdravnika je dejansko zdravljenje, koliko pa konference in ostale stvari? Srčno rad bi si želel videti te podatke.
Dopusti so nedvomno zanimiva tema. Bručnova pripomba da misliti.
Imamo kakšno statistiko števila dni dopusta v zdravstvu in stopnja izkoriščenosti v zadnjih treh letih za celotno populacijo zdravnikov v državi ?
Na tej temi bi pričakoval več aktivnosti ministrstva. Morda se motim, vendar osebno ne vidim razloga, da imajo zdravniki od 41 do 64 dni na leto. Za nas zaposlene v gospodarstvu je to naravnost fantazmagorično. Na tej temi zdravniki nimajo ravno dobrih kart v rokah. To je manevrski prostor za prihranke. Jaz osebno bi se pred plačili dežurstev lotil tovrstnih dilem.