Direktorji zdravstvenih zavodov obljubljajo, da bodo še naprej zagotavljali zdravstveno varstvo bolnikov in delali z vsem, kar imajo na razpolago. Foto: MMC RTV SLO
Direktorji zdravstvenih zavodov obljubljajo, da bodo še naprej zagotavljali zdravstveno varstvo bolnikov in delali z vsem, kar imajo na razpolago. Foto: MMC RTV SLO
Marjan Pintar
Marjan Pintar iz zdravstvenega doma v Novi Gorici je prepričan, da se vprašanja premajhnega števila zdravnikov dolgoročno ne bo dalo rešiti z dežuranjem. Opozarja na izključenost zdravstvenih zavodov iz sistema določanja specializacij in predlaga premislek o olajšanju zaposlovanja zdravnikov iz tujine. Foto: MMC RTV SLO
Bolnišnica
Bo čakanje na bolnišničnih hodnikih daljše? Foto: MMC RTV SLO
UKC Ljubljana
Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec vidi rešitev tudi v izenačenju števila dni dopusta zdravnikov z vsemi državljani. Zdravniki imajo namreč okoli 40 dni dopusta (nekateri celo več kot 60), poleg tega pa je za izobraževanje namenjenih 30 dni na dve leti. Foto: MMC RTV SLO
Se zdravstvo zares ruši?
Zdravstveni zavodi: Svoje delo opravljamo dobro v okviru možnosti

Vodstva zdravstvenih zavodov zavračajo očitke o svoji nesposobnosti. Pri umiku soglasij "ne igrajo aktivne vloge, ampak poskušajo po svojih možnostih delovati in razpolagati s tem, kar imajo".

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so se po njihovih besedah čutili dolžne odzvati na vse očitke, ki so jih v zadnjih dneh deležni. Posebej po tem, ko so bili direktorji zdravstvenih zavodov označeni za "cvet nesposobnih direktorjev". Očitkov so bili deležni od javnosti in tudi Fidesa. Svoje stališče in videnje položaja so predstavili na današnji novinarski konferenci.

Zdravstveni zavodi: Direktorji opravljajo svoje delo
Na navedbe o tem, da imajo direktorji vsa orodja, da zagotovijo zdravstveno varstvo pacientov tudi v prihodnje, Marjan Pintar, direktor Zdravstvenega doma v Novi Gorici odgovarja, da bodo to tudi storili. Opozarja pa, da bo "akcija, ki ima za cilj ohromiti slovenski zdravstveni sistem, gotovo neke učinke tudi imela". Najslabšo bodo po njegovem mnenju potegnili tako pacienti kot tudi zdravniki.

Pintar pa še opozarja na to, da direktorji zdravstvenih domov v trenutni problematiki ne igrajo osrednje vloge, ampak le poskušajo položaj obvladovati. "Direktorji zdravstvenih domov v tej igri zaenkrat nismo sodelovali. Niti na eni niti na drugi strani. In preprosto vsak dan znova opravljamo svoje delo in vodimo svoje zavode tako kot zmoremo in s tem, s čimer lahko."

Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana, pa v imenu direktorjev zdravstvenih zavodov izraža še enkrat poziv k temu, da bi Fides in vlada vendarle našla skupni jezik. "Pozivamo obe sprti strani, vladno in vodstvo zdravnikov, da najdejo rešitev, ki bo v korist zdravnikov in pacientov." Dodaja, da aktivne vloge pri tem direktorji zdravstvenih domov ne morejo igrati.

Zdravniška zbornica ne upošteva zavodov?
Direktorji zdravstvanih zavodov pa opozarjajo na še eno problematiko. Število zaposlenih je lahko prikazano kot zavajajoče veliko. Gre namreč za specializante, ki jih v zavodih morajo izobraževati, tudi če po njih sploh nimajo potrebe. V. d. direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Darja Vižintin Zupančič pove, da ima "zbornica svojo mrežo, v kateri ne sliši naših argumentov". Opozarja, da je taka izključitev zavodov iz sistema odločanja o specializacijah neprimerna in na dolgi rok ne koristi slovenskemu zdravstvu.

Pintar še pove, da v zdravstvanih zavodih svoje potrebe zbornici sicer sporočajo, da pa "te potrebe preprosto niso upoštevane." Tako je lahko zdravstveni dom prisiljen specializirati specializanta smeri, katere programa sploh ne izvajajo in tudi ne nameravajo izvajati. Na vprašanje, kaj bo potem tak specialist po svoji specializaciji opravljal, Pintar ugiba, da bi prav lahko zaprosil tudi za koncesijo.

Pintar: Zdravniki iz tujine bi bili dobrodošli
Sicer pa se v zdravstvenih zavodih zavedajo, da dolgoročno vprašanja premajhnega števila zdravnikov ni mogoče reševati z opravljanjem nadur. Pintar je ponovil pozive k razmisleku o olajšanju vstopa tujim diplomantom v slovenski zdravstveni sistem. "Zakaj morajo ti diplomanti skozi tako kalvarijo?" se je še vprašal, ko je imel v mislih diplomante nekaterih po njegovih besedah "preverjeno dobrih" medicinskih fakultet iz tujine, med katerimi je omenil zagrebško in beograjsko. Prepričan je, da bi bilo treba spremeniti in olajšati administrativni postopek.

Čakalne vrste se bodo podaljšale
V torek je svoje stališče do umika soglasij za nadurno delo že predstavil največji zavod. Vrhunec je zagotovil, da bo 24-urna zdravstvena oskrba zagotovljena in da bodo obravnavani vsi nujni primeri, pri čemer pa lahko začne ob daljšem nedežuranju zdravnikov prihajati do odpovedi nenujnih posegov in pregledov v ambulantah. Poleg tega se v največjem zavodu bojijo tudi pritiska bolnikov iz drugih bolnišnic.

Po optimističnem razhodu pogajalskih strani - vlade in zdravniškega sindikata Fides - pretekli teden so se, kot kaže, pogovori znova znašli na mrtvi točki.

ZDRUŽENJA BOLNIKOV POZVALA K UREDITVI RAZMER V ZDRAVSTVU
"Zdravstveni sistem, v katerem smo se počutili varne in smo mu zaupali, se nam pred očmi podira," so na neurejene razmere v zdravstvu v pismu predsednikoma vlade in države, ministru za zdravje, zdravniški zbornici in Fidesu opozorili predstavniki različnih združenj bolnikov. Vlada se po oceni predsednice Europe Donne Mojce Senčar, Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marije Vegelj Pirc, Europacolone Ivke Glas ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristine Modic zdravstvene problematike loteva "brez sodelovanja stroke in brez upoštevanja posledic, zlasti pri socialno ogroženih in tistih, pri katerih vsakršno odlašanje zdravljenja pomeni prezgodnjo smrt in slabšo kakovost življenja". Težava po njihovih besedah niso le plačila nadur, ampak tudi pomanjkanje zdravnikov, slabo vodene in preplačane investicije v zdravstvu in še mnogo drugega.

Se zdravstvo zares ruši?
Zdravstveni zavodi: Svoje delo opravljamo dobro v okviru možnosti