Celjska bolnišnica bo morala odšteti za 240 tisoč evrov premalo plačanih davkov in prispevkov. Foto: BoBo
Celjska bolnišnica bo morala odšteti za 240 tisoč evrov premalo plačanih davkov in prispevkov. Foto: BoBo

Davčni inšpektorji so v zadnjih mesecih pregledali 12 slovenskih bolnišnic in v devetih od teh ugotovili za 2 milijona evrov premalo plačanih davkov in prispevkov, ki bi jih morale bolnišnice obračunati iz podjemnih pogodb in pogodb, ki so jih bolnišnice sklenile s samostojnimi podjetniki, njihovimi zaposlenimi zdravniki.

Vodstva bolnišnic so se na odločbo inšpektorjev že pritožila, saj da so ravnala v skladu z navodili vlade oziroma ministrstva za zdravje. Tako so namreč reševala težave, ki jih imajo s pomanjkanjem zdravnikov, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Vodja inšpekcije Saša Gornik je dejala: "Ugotavljamo, da so določeni zdravniki iste storitve opravljali tako v rednem delovnem razmerju kot tudi kot samostojni podjetniki, posamezniki. Glede na davčno zakonodajo je tovrstna obravnava tudi podvržena plačilom davkov in prispevkov."

Tako bo moral ljubljanski klinični center dodatno plačati dobrih 9.000 evrov davka za leto 2011, ker 16 zaposlenih, s katerimi je bolnišnica sklenila podjemno pogodbo, ni vsak mesec opravilo vsaj 20 ur dežurstev.

Direktorji: Ravnali smo v skladu z vladno uredbo
Direktorji bolnišnic zatrjujejo, da so ravnali v skladu z uredbo vlade o merilih za sklepanje podjemnih pogodb iz leta 2009. Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice, ki dolguje premalo plačanih davkov in prispevkov za okoli 100.000 evrov, je dejal: "Mi smo izvajali storitve po navodilu ministrstva za zdravje. In tu se morata oče in mama dogovoriti, kako bomo otroci izvajali zdravstvene storitve."

Celjska bolnišnica bo morala odšteti za 240 tisoč evrov premalo plačanih davkov in prispevkov. "To se nam zdi nesprejemljivo, kajti mi smo ravno iz teh razlogov zdaj prekinili vse podjemne pogodbe in s tem praktično ustavili program Svit, tudi program transplantacij oziroma eksplantacij," je dejal direktor Marjan Ferjanc.

Omenjena uredba je nehala veljati leta 2012 z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je sklepanje pogodb z lastnimi zaposlenimi prek s.p.-ja prepovedal.

Poldrugi milijon kazni za ptujsko splošno bolnišnico
Zaradi davčnih nepravilnosti si je polmilijonsko kazen v preteklosti prislužila tudi ptujska splošna bolnišnica. Srž problema, zaradi katerega je bila ptujska bolnišnica deležna več kot polmilijonske kazni, je sklepanje pogodb z zdravniki kot samostojnimi podjetniki v letu 2011, je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek.

Zakaj so sklepali takšne pogodbe, pojasnjuje vodja pravne službe Aleksander Voda. "Ko je šlo za pomanjkanje zdravnikov in za izvajanje nekih dodatnih programov, skrajševanje čakalnih dob in pa za izhod iz težke gospodarske situacije, smo sklepali za tiste presežne ure pogodbe preko s.p.-jev oziroma podjemne pogodbe."

A bolnišnica pri tem ni odvajala davkov in prispevkov, plačevala je bruto zneske, potrebnega davka pa niso plačali niti prejemniki nakazil, torej zdravniki. V bolnišnici so še vedno prepričani, da je zakonodaja takšna izplačila takrat dopuščala. "Mi še zmeraj trdimo, da se ta zadeva ne more obravnavati kot nepravilnost, da je povsem v skladu takratno veljavno zakonodajo," je dejal Voda.

Ob tem Voda dodaja, da je bilo tovrstno plačevanje zdravnikov praksa povsod po Sloveniji in da je Ptuj le žrtveno jagnje.