Bolnike operirajo nekaj dni po diagnozi, v nekaterih primerih še isti dan. Za hitro operacijo je po besedah v. d. predstojnika kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Bojana Štrusa zaslužno to, da v UKCL-ju pri raku na modih nikoli niso imeli čakalnih vrst. Foto: BoBo
Bolnike operirajo nekaj dni po diagnozi, v nekaterih primerih še isti dan. Za hitro operacijo je po besedah v. d. predstojnika kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Bojana Štrusa zaslužno to, da v UKCL-ju pri raku na modih nikoli niso imeli čakalnih vrst. Foto: BoBo

Rak na modih je redka oblika raka, ki ima zelo dobro prognozo, če ga zdravi multidisciplinarna ekipa, je povedal kirurg s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) Simon Hawlina. Bolniki po navadi za bolezen izvedo, ko v modu zatipajo trdo rezistenco, ki je praviloma neboleča.

Bolnike operirajo nekaj dni po diagnozi, v nekaterih primerih še isti dan. Za hitro operacijo je po besedah v. d. predstojnika kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike Bojana Štrusa zaslužno to, da v UKCL-ju pri raku na modih nikoli niso imeli čakalnih vrst. Čimprejšnja operacija je potrebna tudi zato, ker se bolezen hitro širi, najpogosteje na bezgavke, ki so ob največjih žilah v telesu, lahko pa tudi na pljuča, možgane in druge dele telesa. Ta vrsta raka se namreč v enem mesecu prostorninsko podvoji.

Do zdaj so uporabljali klasično, odprto metodo operacije, pri kateri pride do velike izgube krvi, nastanejo lahko tudi hudi zapleti. Laparoskopska operacija je manj invazivna. Vstopnih ran je le nekaj, prek njih v telo vstavijo kamero in instrumente.

Od konca avgusta so v ljubljanskem kliničnem centru izvedli tri laparoskopske operacije metastatskega raka na modih, so pojasnili in zatrdili, da je ta metoda varna in temeljita. Medtem ko je operativni čas daljši, saj je prva operacija trajala štiri ure in pol, je čas okrevanja krajši kot pri klasični metodi.

Po Hawlinovih besedah pričakujejo, da bodo na leto opravili 20 laparoskopskih operacij. V bolnišnici si sicer prizadevajo za nakup robota, s katerim bi bilo opravljanje tovrstnih operacij še lažje. Pri tem imajo tudi podporo vodstva, vendar pa po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka institucija v zadnjih letih pri vseh težavah, ki jih je imela, robota ni mogla kupiti sama.

Zato upajo na pomoč države. Z ministrstvom za zdravje so že navezali stik, vendar jim do zdaj še ni uspelo rešiti zadeve. Cena robota, ki bi ga lahko uporabljale tudi druge stroke, je okoli dva milijona evrov.