Zdravje
(1)

Poudarki

  • Poslanci so sejo končali s sprejetjem seznanitvenega sklepa, s katerim od vlade pričakujejo tudi sanacijski načrt za delovanje UKC Ljubljana.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Komisija
UKC Ljubljana je lani pridelal 25 milijonov evrov izgube. Foto: BoBo

Dodaj v

Parlamentarna komisija pričakuje sanacijski načrt za UKC Ljubljana

Sejo so sklicali zaradi visoke izgube UKC Ljubljana
5. julij 2017 ob 18:55
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Tako opozicijski kot koalicijski poslanci so bili na seji komisije DZ za nadzor javnih financ kritični do poslovanja UKC Ljubljana. Na pojasnila pristojnih, da rdečim številkam botruje tudi sprostitev varčevalnih ukrepov, so predvsem iz opozicije odgovarjali, da je vlada za to vedela, a nič storila.

Sejo je predlagala poslanska skupina SDS zaradi visoke izgube, ki jo je UKC Ljubljana zapisal lani, ko je izguba dosegla 25 milijonov evrov, kar je štirikrat več kot predlani. Generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač je ob tem poudaril, da že izvajajo ukrepe za sanacijo in so letos v prvih štirih mesecih poslovali z manjšo izgubo kot lani v tem obdobju.

Ob tem je opozoril, da padec cen storitev in sprostitev varčevalnega ukrepa zamrznitve napredovanj za zavod pomenita še dodatnih 15-16 milijonov evrov stroškov na leto, zmanjšujejo pa se tudi sredstva za terciar. Predsednik sveta zavoda Tomaž Glažar je poudaril, da so zahtevali, da se s sanacijskimi ukrepi uravnoteženo poslovanje doseže že letos. Zavedajo se, da zavod na nekatere razmere nima vpliva, je pa treba spremembe med drugim doseči na področju dela, nabave, porabe materialov in storitev, meni Glažar.

Ministrica obljublja ukrepe
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je poudarila, da je vlada zdravstveni resor prevzela v nezavidljivem finančnem stanju. V letu 2015 so po njenih besedah bolnišnice poslovale s presežkom prihodkov nad odhodki, a se je v letu pozneje to spremenilo zaradi delne sprostitve varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni, čemur niso sledile cene zdravstvenih storitev.

Kot je pojasnila Medvedova, so skupaj z zavodi pripravili analizo vzrokov za primanjkljaj v javnih zavodih in pripravili predlog ukrepov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob robu usklajevanj koalicije o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti danes pojasnila, da se pregled nanaša na obdobje od 2008 do konca leta 2016. S problematiko je na kratko že seznanila premierja Mira Cerarja in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, vnovič pa se s slednjo dobita v petek. Pregled in odgovore na vprašanje, koliko je bilo tudi na račun reševanja javnih financ odvzetega denarja javnemu zdravstvu, naj bi javnosti predstavili v začetku prihodnjega tedna.

Zdravstvo potrebuje več denarja
Andrej Šircelj
(SDS) je ob tem na seji odbora poudaril, da analize ne bodo spremenile nič, da je treba pripraviti spremembo zakona, po kateri bo zdravstvo dobilo več denarja. A Širclju od državne sekretarke ni uspelo izvedeti, kdaj bodo predlog spremembe zakona poslali na vlado.

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj meni, da bi bilo treba za zdravstvo zagotoviti še nekaj dodatnih virov iz proračuna, prav tako bi bili resni sanacijski ukrepi v smeri obvladovanja stroškov nujni v vseh bolnišnicah, ne le v UKC Ljubljana. Da je stanje v bolnišnicah zaskrbljujoče, saj imajo nekatere manjše že težave pri izplačevanju plač, je opozorila tudi Helena Ulčar Šumčić iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Ob tem je poslanka Zavezništva Alenka Bratušek dejala, da vlada v treh letih ni naredila nič na področju zdravstva in da so se razmere še poslabšale, čeprav je danes v zdravstvenem sistemu 300 milijonov več kot leta 2014. Ob navedbah, da javni zavodi nimajo vpliva na povišanje stroškov za plače, je spomnila, da je minister za javno upravo Boris Koprivnikar ob povišanju plač zagotavljal, da to ne bo vplivalo na zdravstvo, čemur da je takrat pritrdila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Komisija zahteva poročanje o sanaciji
Poslanec SMC Jani Möderndorfer rešitev vidi v tem, da se spremeni aktivna vloga zdravstvene blagajne. Prav tako pričakuje spremembe zakonodaje na področju pristojnosti generalnega direktorja javnega zavoda, saj da se mu zdaj večkrat zdi, da zavod vodi strokovni direktor. Kritičen je bil do poslovanja UKC Ljubljana, ker ta ni porabil njemu namenjenega denarja za skrajševanje čakalnih dob.

Poslanci so sejo končali s sprejetjem seznanitvenega sklepa, s katerim od vlade pričakujejo tudi sanacijski načrt za delovanje UKC Ljubljana, vladi pa so prav tako naložili, da o poteku sanacije poroča komisiji in pristojnemu odboru DZ.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
študent89
# 07.07.2017 ob 00:34
Veliko bi privarčevali s sledečimi ukrepi: zgornjo omejitvijo plače (z vsemi dodatki) na 5000 EUR, prisilno upokojitvijo vseh, ki dosežejo normo, transparentnim vodenjem javnih naročil za vse bolnišnice, znižanjem (celo prepolovitvijo) cen vsaj nekaterih zdravstvenih storitev (za številne slikovne preiskave in posege ZZZS namreč plačuje dvakrat ali celo trikrat toliko, kot znaša njihova cena v sosednih državah), razpustitvijo nepotrebnih komisij, ki delujejo znotraj UKC in drugih bolnišnic (njihovega števila nihče natančno ne pozna), uvedbo specializacije klinične farmakologije za optimizacijo medikamentozne terapije ipd. Predvsem bi bilo potrebno aktivno iskati krivce in odkrite kršitve ostro kaznovati (vsaj z nezmožnostjo ponovne zaposlitve na trenutni in vseh višjih pozicijah v zdravstvu). O farmacevtski industriji z milijonskimi zaslužki pa ne bom izgibljal besed.
Kazalo