Uradna statistika ne odraža dejanskega stanja, poudarja izvršna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm, saj že 30 let nimamo pravilnika, ki bi urejal to področje. "Delavci se zdravijo, ampak to ni obravnavano kot poklicna bolezen, zato tudi delodajalec ne more odpraviti tveganj." Po nekaterih ocenah na podlagi evropske primerjalne statistike v Sloveniji v koledarskem letu umre nekaj več kot 700 ljudi, pri čemer skoraj dve tretjini zaradi poklicnega raka, a dejanski obseg poklicnih bolezni ostaja neznanka.

Zlasti poklicni rak je najbolj pereča težava, saj raziskave kažejo, da je razvojna doba poklicnega raka približno 20 let od prve izpostavljenosti: "Ti ljudje potem praviloma umrejo kmalu po odhodu v pokoj, delodajalci pa potem trdijo, da ne vedo ničesar o poklicni bolezni." Böhmova je kot primer izpostavila dokaze o kancerogenosti kremenčevega prahu, ki so ostali prezrti. Imamo pa v Sloveniji že od petdesetih let prejšnjega stoletja podrobno evidenco rakavih obolenj, a korelacije z izpostavljenostjo nevarnim snovem ni. "V praksi zelo malo vemo, kakšni količini nevarnim snovem so slovenski delavci izpostavljeni. Tako te poklicne bolezni ostanejo skrite javnosti in kot take ne pritegnejo pozornosti politike, ki teh predpisov ne urejajo.

15 mrtvih v nezgodah pri delu
Lani je 15 ljudi umrlo v nezgodi pri delu. Statistiko o poklicnih boleznih vodi inšpektorat za delo in delodajalec bi moral prijaviti vsak primer poklicnih bolezni, a v preteklem koledarskem letu niti en delodajalec tega ni storil. So pa invalidske komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 36 primerih navedle poklicno bolezen kot vzrok nastanka invalidnosti. Med temi je bilo največ, in sicer 12, poklicnih kožnih bolezni, sledijo jim bolezni, povzročene zaradi izpostavljanja niklju in azbestu, in alergijski rinitis.

Böhmova ob tem poudarja, da imamo v Sloveniji urejeno le področje dela z azbestom, preostale poklicne bolezni pa so pometene pod preprogo. Na ZSSS-ju zato ministra za zdravje Aleša Šabedra pozivajo, da še v letošnjem letu izda pravilnik o poklicnih boleznih, ki bi ga vlade morale izdati že leta 2014, nazadnje se je izdaja zamaknila zaradi odstopa vlade Mira Cerarja.

Pred zaostritvijo upokojevanja poskrbimo za zdravje
Prav tako pozivajo ministra za zdravje, naj dopolni trenutno veljavni seznam poklicnih bolezni z boleznimi, ki jih povzročajo vse nevarne snovi, izpušni plini dizelskih motorjev, radon in posttravmatska stresna motnja. Pričakujejo tudi, da bo ministrstvo za zdravje določilo ljudi, ki so pristojni za to področje, in jim omogočilo delo. Pričakujejo pa tudi, da bo ministrstvo izvedlo vse naloge iz akcijskega načrta o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, zlasti posodobitev pravilnika o zdravstvenih pregledih delavcev, ovrednotenje sistema izvajanja medicine dela in izvedbo študije o obravnavi pacientov z bolečinami v hrbtu.

Ministrico za delo Ksenijo Klampfer ob tem pozivajo, naj pred zaostritvijo upokojitvenih pogojev izvede pozitivne reforme na področju preprečevanja nezgod in poklicnega obolevanja. "Pri nas bodo ljudje lahko delali do 67. leta le, če bodo imeli delovna okolja, v katerih ne bodo trpeli zaradi poklicne bolezni." Pri tem, poudarja Böhmova, se zanašajo na izsledke spletne ankete ZSSS-ja, ki kaže, da je prav poklicno obolevanje glavni razlog pri odločanju za prostovoljno odložitev datuma upokojitve po izpolnjenih pogojih.

Bodo novi evroposlanci zagrizli tudi v zdravje pri delu?
Böhmova je poziv naslovila tudi na volivce pred prihajajočimi evropskimi volitvami: "Pozivamo jih, naj se evropskih volitev udeležijo in svoj glas namenijo tistim kandidatom, ki bodo v kampanji napovedali podporo spremembam zakonodaje na področju poklicnih bolezni." Böhmova je ob tem omenila predvsem določitev zavezujočih meril mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov, novo direktivo o stresu, povezanem z delom, direktivo za obvladovanje bolečin v hrbtenici in nove rešitve za preprečevanje smrtnih nezgod in z delom povezanih samomorov.