Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ugotavlja, da je v Sloveniji zaradi posledic poklicnih bolezni lani umrlo 681 ljudi, to so štirje odstotke vseh, ki so umrli v letu 2011. "Ob tako velikem številu umrlih preseneča ravnodušnost politike do poklicnih bolezni," dodajajo.

Pravilnik po vsem tem času še ni pripravljen
Dejstvo je, da se v Sloveniji poklicne bolezni ne registrirajo in da podatkov o tem tako rekoč ni, pravi tudi generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar. Na ministrstvu za zdravje je bila sicer ustanovljena delovna skupina, ki med drugim deluje tudi na področju pravilnika o poklicnih boleznih. Toda nazadnje se je sestala proti koncu lanskega leta, dela pri pravilniku o poklicnih boleznih pa še ni končala.

Verifikacija poklicnih bolezni po njegovih besedah ni urejena, saj pokojninski zakon ne daje podlage za ureditev postopka ugotavljanja in priznanja poklicnih bolezni. Trditev, da v zakonodaji ni pravne podlage za določitev postopka, se zdi Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije nesprejemljiva. "Navsezadnje smo obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni in vsak mesec od svojih bruto plač odvajamo prispevek za ti zavarovanji," opozarja izvršna sekretarka Lučka Böhm.

Izpostavili so tudi to, da je bila po podatkih Inšpektorata za delo lani registrirana samo ena poklicna bolezen, čeprav bi jih moralo biti po mnenju strokovnjakov medicine dela približno 1.200.

Delavca mora k zdravniku poslati delodajalec!
Ob tem pa je težava še ta, da zakonodaja določa, da specialista medicine dela, ki pregleda delavca, plača delodajalec. "Če delavec posumi, da ima poklicno bolezen, mora prositi delodajalca, da ga pošlje k zdravniku. Ta pa naj bi potem povedal, ali gre za poklicno bolezen ali ne," je pojasnila Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Delodajalec po njenih besedah seveda ni zainteresiran za to, da bi pljuval v lastno skledo. "Tu gre za konflikt interesov. Noben delodajalec se ne želi posipati s pepelom."

Inštitut zato predlaga, da bi pooblaščeni zdravniki postali neodvisni. Tako ne bi bilo več tveganja, da delodajalec izpodbija njihove diagnoze. Znani so namreč primeri, ko je delodajalec prekinil pogodbo z zdravnikom, ki je verificiral poklicno bolezen.

Bo stvari rešil socialni sporazum?
Svobodni sindikati zato pozivajo k sprejetju predpisa, ki bi določil postopek za ugotavljanje sumov poklicnih bolezni. To bodo po besedah predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča zahtevali pri pogajanjih za socialni sporazum. "Ena pomembnejših zahtev svobodnih sindikatov bo, da se priprava predpisa vključi v socialni sporazum, če bo do socialnega sporazuma prišlo," je dejal.

Tudi delodajalci zagotavljajo, da so zainteresirani za to, da delavec dela v zdravem okolju in na varnem delovnem mestu. "Navsezadnje prvih 30 dni bolniškega staleža plača delodajalec," je poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije in predsednik ekonomsko-socialnega sveta Jože Smole. Ob tem pa opozoril, da je treba najprej izdelati dobro strokovno analizo, preden se pripravi pravilnik o poklicnih boleznih. "Šele kakovostna študija o stanju bo tista, ki bo lahko predstavljala temelj. Toda to je stvar stroke, ne socialnega dialoga," je prepričan.