Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je po srečanju z vodstvi zdravstvenih ustanov v izjavi za medije poudaril, da se državljanom ni treba bati za stanje po 1. marcu, ko se bodo začeli uveljavljati preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo. V primeru nadaljnjih zaostritev pa bo potrebna racionalizacija, je napovedal.

Bolnišnice imajo po Pintarjevih besedah izdelane načrte za zagotavljanje zdravstvenega varstva po 1. marcu. Umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo bodo namreč imeli določene vplive na izvajanje zdravstvene dejavnosti in izpad storitev. Kjer bodo težave izrazitejše, pa bodo z vodstvi sklicali posebne sestanke in skušali iskati rešitve, je bilo razumeti državnega sekretarja.

Če pa v prihodnje z obstoječimi kadri ne bi mogli vzdrževati javne zdravstvene mreže, bodo morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je pojasnil. Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.

"Lahko bi to bila tudi hitrejša racionalizacija mreže nujne medicinske pomoči na primarni ravni," je še povedal glede možnosti racionalizacije. Na vprašanje, ali niso na ministrstvu zagotavljali, da se mreža nujne medicinske pomoči letos ne bo krčila, ampak krepila, je odgovoril, da to za zdaj drži. Če bi se razmere glede kadrov v prihodnosti bistveno spremenile, pa bi morali odločitve temu prilagajati.

Koliko zdravnikov je umaknilo soglasja?

Soglasja za nadurno delo je po besedah Pintarja v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.

Ob tem bodo nekatera vodstva zdravstvenih zavodov zdravnikom po napovedih umaknila soglasja za delo v drugih ustanovah. Na vprašanje, ali bo odločitev morda sprejeta na ravni države, je Pintar odgovoril, da ne, saj gre za odločitev posameznih direktorjev. V prihodnosti pa bodo direktorji s spremembo sistema vodenja najverjetneje dobili še več takšnih pristojnosti, je napovedal.

Na sestanku tudi ministrica

Sestanka se je v uvodu udeležila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki pa je nato odšla na sejo vlade. Kot je pred začetkom seje povedala medijem, je namen sestanka pogovor o pripravljenosti na 1. marec, ko se bodo po napovedih uveljavili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo.

"Od vsakega direktorja želimo izvedeti, kakšen je njegov akcijski načrt, da lahko tudi mi ustrezno planiramo nadaljnje ukrepe v zvezi z reorganizacijo," je poudarila. Želijo se namreč pripraviti in zagotoviti zdravstveno varstvo za paciente, je dodala.

Direktorica Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto Milena Kramar Zupan je pred sestankom medijem pojasnila, da so v novomeški bolnišnici pripravili razporede za izmensko delo po uveljavitvi umikov zdravniških soglasij. Trenutno zaradi stavke opravijo za okoli 15 odstotkov manj storitev. Ob umikih soglasij pa predvideva, da bodo opravili še za približno 20 odstotkov manj nenujnih operativnih posegov in ambulantnih pregledov. Največje težave bodo imeli na področju radiologije.

Tistim zdravnikom, ki so vložili preklice soglasij za nadurno delo, bodo v novomeški bolnišnici v ponedeljek preklicali soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je napovedala. Je pa medtem pet zdravnikov preklicalo umik soglasja za nadurno delo. Kramar Zupan meni, da ravno zaradi napovedi umika dovoljenj za delo drugje. Glede zdravniške stavke pa je dejala, da bi morali plače urediti v celotnem zdravstvu, saj da jih sicer popravljajo le ob stavkah ali v primeru izrednih razmer.

"Tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani"

Tudi v celjski bolnišnici bodo od marca, ko bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, po besedah direktorja Dragana Kovačića morali zmanjšati operativni program in elektivne ambulante, kjer se bodo izpadi "kazali v desetinah odstotkov".

Pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa posebnih težav v marcu ne pričakujejo. "Pomirjam ljudi – tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani," je zagotovil.

Po njegovih besedah na sestanku tudi iz drugih bolnišnic niso poročali, da pričakujejo motnje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar daje pogajalskim skupinam še nekaj časa, da najdejo do rešitve. Preklici soglasij zdravnikom za delo drugje pa se Kovačiću zdijo nepotrebni. Nasploh meni, da bi bilo treba odločitev o umikih soglasij za delo drugje sprejeti na ravni države.

Tudi v izolski bolnišnici se pripravljajo na reorganizacijo dela z marcem, je povedal strokovni direktor SB Izola Tomaž Gantar. Izpad zdravstvenih storitev bo različen, na nekaterih področjih pa lahko znaša tudi do 20 ali 30 odstotkov. Večje težave bi lahko imeli na pediatriji, delno pa tudi na ginekologiji, je pojasnil. "Pričakovati enak obseg dela ob manjšem številu opravljenih ur se ne izide," je opozoril. Za oskrbo urgentnih stanj ga ne skrbi, ga pa skrbi, da bi se nakopičilo veliko neopravljenih obravnav.

Po sestanku z vodstvi bolnišnic in terciarnih ustanov so se s predstavniki ministrstva sestali tudi direktorji zdravstvenih domov. Sestanek še traja.

Ministrstvo: Zdravniki morajo med stavko starejše od 65 let obravnavati enako kot sicer

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na navedbe, da imajo stanovalci domov za starejše zaradi stavke otežen dostop do informacij in zdravstvene dokumentacije. Opozorili so, da morajo zdravniki za starejše od 65 let tudi med stavko izvajati vse storitve.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je ministrstvo za zdravje in zdravstvene zavode v torek prosila za ukrepanje, da stavka ne bi dodatno prizadela starejših. Z ministrstva so sporočili, da morajo zdravniki za starejše od 65 let tudi med stavko izvajati vse storitve, saj jim to nalaga zakon o zdravniški službi.

Ministrstvo medtem stanovalcem v domovih starejših in njihovim svojcem svetuje, naj se v primeru težav ali vprašanj glede zdravstvenih informacij in dokumentacije obrnejo neposredno na vodstva zdravstvenih zavodov ali na zdravstveni inšpektorat.

Zagotovili so, da se zavedajo pomena, ki ga ima zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe za starejše, in da razumejo skrb, ki se pojavlja zaradi morebitnih težav v času stavke. Dodali so še, da razmere ves čas spremljajo in si prizadevajo za čim boljšo komunikacijo in reševanje morebitnih težav, ki se pojavijo zaradi stavkovnih dejavnosti.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki, sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani, niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo.