V zdravniškem sindikatu Fides od vlade zahtevajo umik predloga o zmanjšanju plačevanja dežurstev v javnem sektorju, ker je do zdravniškega poklica diskriminatoren. Foto: MMC RTV SLO
V zdravniškem sindikatu Fides od vlade zahtevajo umik predloga o zmanjšanju plačevanja dežurstev v javnem sektorju, ker je do zdravniškega poklica diskriminatoren. Foto: MMC RTV SLO
Zdravstvo
Kuštrin upa, da bodo Fidesu solidarnost pokazali tudi drugi sindikati javnega sektorja, a tudi če podpore ne bo, bodo vseeno "akcije peljali sami naprej". 19 sindikatov je stališče Fidesa zdaj podprlo in poudarilo, da ne gre le za zmanjševanje plačila zdravnikom, temveč tudi drugemu zdravstvenemu osebju. Foto: MMC RTV SLO
Stavka
19 sindikatov javnega sektorja in Fides opozarjajo, da ni izključena niti opozorilna stavka. Foto: MMC RTV SLO
Javni sektor
Sicer pa stavkovni odbor nasprotuje še izločanju RTV Slovenija iz javnega sektorja, kar se po njihovih navedbah dogaja mimo socialnih partnerjev. Zato zahtevajo, da vlada zakon o RTVS umakne iz procedure. Foto: MMC RTV SLO
Fides podprli tudi drugi sindikati
Zdravniki ostro nad vladni predlog

"Kolegi so zgroženi nad odnosom vlade do zdravniškega poklica, posebej zato, ker vemo, da v Sloveniji manjka okoli 2.000 zdravnikov," je po sestanku predsedstva zdravniškega sindikata pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Zdravniki morajo zaradi potreb bolnikov zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo, kar pa glede na njihovo maloštevilčnost lahko zagotavljajo le z nadurnim delom. "Noben zdravnik se razpisu nadurnega dela ne more odpovedati," je opozoril.

Če vlada ne bo ugodila njihovi zahtevi, Kuštrin ni izključil stavke, a dodal, da imajo tudi mnogo drugih mogočih ukrepov. A bi bilo njihovo naštevanje v tem trenutku prejudiciranje odločitve glavnega odbora sindikata. "Lahko pa povem, da so zdravniki tako zgroženi nad tem diskriminatornim odnosom vlade, da bi lahko delo - če bi tako hoteli - zaustavili že jutri," je dodal.

19 sindikatov združenih proti vladi
Ker členi, ki predvidevajo znižanje plačil v dežurstvu in položajnega dodatka, s sindikati niso usklajeni, pričakuje njihov umik tudi stavkovni odbor, ki združuje 19 sindikatov javnega sektorja. Podprli so stališče zdravniškega sindikata Fides. "Ne podpiramo morebitnih preostalih plačnih nesorazmerij in anomalij, podpiramo pa pravico sindikata Fides, da se z legitimnimi sredstvi bori za pravice iz dela in za pravico do socialnega dialoga," so zatrdili.

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević, je pojasnil, da ne gre le za vprašanje Fidesa in zdravniških izplačil, ampak za veliko sistemsko težavo. Način, na katerega se ga je vlada lotila, pa je neustrezen. Pri dežurni službi tudi ne gre le za zdravnike, ampak v velikem delu še za zdravstveno nego in, denimo, v primeru ljubljanskega kliničnega centra za tehnične službe, ob tem izpostavlja Matija Cevc, vodja sindikatov v zdravstvu v okviru Pergama. Tudi ti bodo zaradi sprememb prizadeti, pri čemer jih na delo razporeja delodajalec.

"Zavedamo se krize, a bi radi usklajeno rešitev"
Cevc je poudaril, da velika večina zdravnikov, ki dežura, nima 15.000 evrov mesečne bruto plače, ampak so plače okrog 3.000, 3.500 evrov bruto. Tu gre po njegovih besedah za populističen pristop, ki je nevaren, saj nekako prizadene avtoriteto in pomen zdravniške službe in zdravstva na splošno. Za primer je navedel tudi svojo plačo: kot zdravnik internist po 35 letih delovne dobe z vsemi napredovanji dobi 3.400 evrov bruto mesečno.

Sindikati javnega sektorja zato vlado pozivajo k dialogu in skupnemu iskanju rešitev in zatrjujejo, da se zavedajo krize in so pripravljeni dati tudi svoj prispevek, a le skozi socialni dialog in rešitve, ki jih bodo poiskali skupaj. Če vlada sporne novele zakona ne bo umaknila iz zakonodajne procedure, pa ne izključujejo niti možnosti morebitne opozorilne stavke.

"Tudi z zmanjšanjem plačil bo v blagajni luknja"
Na ultimat Fidesa je že odgovori minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je dejal, da bo odločitev za stavko osebna presoja zdravnikov, in zatrdil, da bo končno odločitev o besedilu zakona sprejela vlada, sam pa bo sodeloval pri razpravi. Opozarja, da je zdravstvena blagajna v minusu, za zagotavljanje finančne vzdržnosti pa bo treba vpeljati čisto vse mogoče ukrepe. Z nižanjem plačevanja dežurstev naj bi privarčevali 20 milijonov evrov letno, kljub temu pa bo v blagajni še vedno primanjkljaj.

Stroške dežurstev je po njegovem mogoče zmanjšati le z zakonom. Druga dva ukrepa, s katerima naj bi delno razbremenili zdravstveno blagajno, sta še skrajševanje ležalnih dob v bolnišnicah in zmanjševanje sredstev za terciarno dejavnost. "V zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema bo treba vpeljati čisto vse ukrepe, sam imam svoj seznam. Če bomo z izvajalci našli še dodatne ukrepe, jih bom preučil. Aktivno smo se lotili tudi področja zdravil, vendar tu ukrepi ne bodo tako hitri. Kljub temu pričakujem, da bi do konca leta lahko privarčevali določena sredstva," je še dodal.

Vlada novelo v DZ pošilja po hitrem postopku
Kot je znano, je vlada na četrtkovi seji določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V parlament ga bo posredovala v obravnavo po skrajšanem postopku. V predlog so vključene tudi določbe o znižanju položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, ki s sindikati javnega sektorja niso usklajene.

Vlada tako kljub nestrinjanju sindikatov predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času dežurstva za 50 odstotkov. Pri dežurstvih so ministri namreč ugotovili, da zlasti na področju zdravstva prihaja do nesorazmerno visokih izplačil glede na plačilo dela v rednem delovnem času, kjer je intenzivnost delovnih obremenitev višja.

Fides podprli tudi drugi sindikati
Zdravniki ostro nad vladni predlog