UKCL bi v skrajnem primeru izvedel le program, ki ga krije ZZZS. Foto: BoBo
UKCL bi v skrajnem primeru izvedel le program, ki ga krije ZZZS. Foto: BoBo

Po besedah generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) Andraža Kopača so ukrepi razdeljeni na kadrovske zadeve, poslovne procese in izvedbo delovnih programov. Opozoril je, da če bodo poslovni pogoji poslabšani, bodo prisiljeni v korenitejše ukrepe. Tako nameravajo omejiti izvajanje programa na toliko, kolikor ga krije zdravstvena blagajna.

Predsednik sveta UKCL-ja Tomaž Glažar je pojasnil, da so bili ukrepi zasnovani tako, da bi izguba konec leta znašala 4,6 milijona evrov, če bi se vrednost storitev za stroške dela povišala za pet odstotkov, kakor zahteva združenje zdravstvenih zavodov.

A kot opozarja Glažar, bi to na letni ravni za vse izvajalce predstavljalo okoli 80-milijonski strošek, ki pa ga zdravstvena blagajna nima. Če pa tega denarja ne bo, bo imel UKCL letos spet okoli 20 milijonov evrov izgube. Dodal je, da pričakujejo in želijo, da UKCL zleze na zeleno vejo, a da ne morejo pričakovati čudežev.

Zavod čaka zunanja revizija
Kopač je hkrati zatrdil, da si zelo prizadevajo za zniževanje cen materialov in stroškov ter optimizacijo delovnih procesov. Trenutno imajo v pripravi načrt za letošnje leto, pri čemer od ministrstva za zdravje še čakajo na končne pogoje. Svet UKCL-ja ga bo obravnaval predvidoma konec maja. Pripravljajo tudi dolgoročno strategijo zavoda.

V kratkem se bo po njegovih navedbah začela tudi zunanja revizija poslovanja v preteklem letu, ko so ustvarili več kot 25 milijonov evrov izgube. UKCL tudi "rešuje zadeve z dobavitelji". Dolgovi so precejšnji, račune pa plačujejo s trimesečno zamudo, je še pojasnil.