UKC Ljubljana mora počakati na odbritev MZ-ja glede obsežnejšega programa skrajševanja čakalnih vrst. Foto: MMC RTV SLO
UKC Ljubljana mora počakati na odbritev MZ-ja glede obsežnejšega programa skrajševanja čakalnih vrst. Foto: MMC RTV SLO
Čakalnica, zdravstveni dom, pacienti
Za dodatno delo bodo nagrajene celotne zdravniške ekipe, ne samo zdravniki. Foto: BoBo

V primerjavi z obsegom lanskega programa je letošnji po navedbah vodstva približno trikrat večji, a ga mora potrditi še ministrstvo za zdravje. Za operativne programe je tako namenjenih dobrih 4,5 milijona evrov, za ambulantni program pa 653.000 evrov. Direktor UKC-ja Ljubljana (UKCL) Andraž Kopač računa, da bodo letos lahko v celoti uresničili, kar so si zastavili.

Na seji sveta so obravnavali še poročilo o izvajanju enkratnega dodatnega programa v 2016, poslovodstvo pa je na zahtevo sveta zavoda tudi predstavilo izbor podjetja Revidikum za revizijo za finančne izkaze za leto 2016.

Kmalu bo UKC Ljubljana ustanovil tudi Center za obravnavo odraslih in otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Osnova za to je, je pojasnila strokovna direktorica UKCL-ja Marija Pfeifer, sklenitev pogodbe z eno tujo bolnišnico, trenutno imajo dve kandidatki.

Na seji sveta pa sicer še niso sprejemali sklepov glede primera smrti 14-letnika in postopka krivdne razrešitve strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kende, ker postopki še tečejo. Vodstvo se je odzvalo tudi na novinarsko vprašanje o nepravilnostih na kardiološkem oddelku pediatrične klinike, na katere je opozorila mlada zdravnica. Pfeiferjeva je pojasnila, da so sprožili potrebne postopke in zadevo rešujejo.

Desettisoči nujno potrebujejo pregled
Na operacije in specialistične preglede sicer čaka že skoraj 230.000 bolnikov, od teh 40.000 nedopustno dolgo, kar pomeni, da je morda ogroženo njihovo zdravstveno stanje. Vlada je zato potrdila enoletni pilotni projekt za reševanje žgoče problematike za katerega je predvidenih 36 milijonov evrov in uresničuje izpogajane stavkovne zahteve Fidesa. Začel se bo z aprilom in predvidoma trajal eno letom, poroča.

Izvajalci programa so javni zdravstveni zavodi, tako na primarni kot sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki so na različne načine vključeni v skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave.
Poleg 36 milijonov iz proračuna bodo po zagotovilu ministrstva za zdravje letos namenili tudi 25 milijonov evrov za dodatne storitve, s katerimi želijo skrajšati čakalne dobe na najbolj perečih področjih.

Nagrajena celotna ekipa
Zdravniki, ki bodo delali več in bolje in bodo s povečanim obsegom dela prispevali k skrajševanju čakalnih vrst, bodo odslej dodatno nagrajeni, vendar največ do četrtine svoje bruto plače, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš. A spodbude ne dobijo samo zdravniki, v enakih odstotkih bo nagrajen celoten zdravniški tim, torej tudi medicinske sestre in drugi, dodatek pa se bo izplačeval za tri mesece nazaj.

.
Zahtevana kakovostnejša obravnava
Dodelitev delovne uspešnosti seveda ni brezpogojna. Prvi pogoj je preseganje normativov in krajšanje čakalnih vrst, drugi pogoj večja kakovost in prijaznejša ter poglobljena obravnava bolnikov. Pri družinskih zdravnikih se bo na primer spremljalo, koliko bo manj napotnic za specialistične preglede, koliko bo hišnih obiskov in koliko bo opravljenih posegov, kot na primer šivanje manjših ran in podobno.

Zahtevani so tudi dosledna uporaba storitev e-zdravje ter predaja stalnega ali začasnega odpustnega pisma pacientu v roke ob odpustu ali izdaja ambulantnega izvida najpozneje v treh delovnih dneh. Kdaj se bodo čakalne vrste vidno skrajšale, je težko napovedati, letos verjetno še ne, priznavajo na ministrtsvu.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sicer pričakuje, da se bodo v zdravstvenih domovih skrajševanja čakalnih vrst lotili skrajno resno: "... da pa morajo tudi oni znotraj hiš narediti vse. Tudi spremembo postopkov, načina dela, večjo učinkovitost, zato da bi bi bil projekt res uspešen."

Ministrica je po poročanju STA-ja imenovala tudi posebno nadzorno, svetovalno in spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo tako predstavniki ministrstva kot tudi predstavniki zdravstvenega inšpektorata, zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in kabineta predsednika vlade.

V okviru variabilnega nagrajevanja skuša ministrica nagrade zagotoviti tudi direktorjem zdravstvenih zavodov, je še poročala Ilijaševa.