Seje sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bodo po novem zaprte za javnost. Minister za zdravje Dorjan Marušič je potrdil, da je s tem seznanjen in je s predstavniki svetov zdravstvenih zavodov o tem govoril. Foto: BoBo
Seje sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bodo po novem zaprte za javnost. Minister za zdravje Dorjan Marušič je potrdil, da je s tem seznanjen in je s predstavniki svetov zdravstvenih zavodov o tem govoril. Foto: BoBo
Simon Vrhunec
Po besedah Vrhunca si že ves čas prizadevajo za racionalizacijo; nekateri že dajejo rezultate, drugi še bodo. Foto: BoBo
Zaradi izgube varčevanje v UKC Ljubljana

Na torkovi seji sveta zavoda, ki so jo zaprli za medije, so se člani sveta seznanili z osemmesečnimi rezultati poslovanja. Predsednica sveta Elda Gregorič Rogelj je pojasnila, da so se za zaprtje sej odločili, ker bodo brez prisotnosti medijev lažje delali. Zagotovila je, da taka odločitev ni povezana s finančnimi rezultati Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Pregled poslovanja pa je pokazal, da je UKC prihodke glede na pričakovanja povečal, kar bo pomagalo k boljšemu finančnemu rezultatu, a bo kljub temu potrebna racionalizacija. Prihodki zavoda so se sicer povečali predvsem na račun arbitraže z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj bodo za nekatere zadeve dobili več denarja, kot so sprva načrtovali.

ZSSS plača za manj bolnikov, kot jih pregledajo
A UKC Ljubljana se še vedno spoprijema tudi s številnimi težavami. Direktor Simon Vrhunec je poudaril, da dobivajo vsako leto več bolnikov, kot pa jih ZSSS plača, saj so letos na primer obravnavali 2.500 bolnikov več, kot jih predvideva pogodba z ZSSS-jem.

Poleg tega je ZZZS zaradi zaostrenih makroekonomskih razmer znižal svoje cene, kar zanje pomeni, da so za enak obseg storitev kot v letu 2009 prejeli 3,3 milijona evrov manj sredstev. Prevzeli so tudi nekatere nove stavbe, na primer pediatrično in nevrološko kliniko, ki so večje in posledično tudi dražje za vzdrževanje, kar je povečalo njihove nemedicinske stroške.

Vodstva klinik z večjo odgovornostjo
Sicer pa Vrhunec zagotavlja, da si ves čas prizadevajo za racionalizacijo, ki se ponekod že pozna, ponekod pa se še bo. Za 10 odstotkov so znižali stroške nadurnega dela, za dodatnih pet odstotkov stroške dežurnih ur, za osem odstotkov so zmanjšali materialne stroške, zmanjšali so tudi stroške zdravstvenih storitev.

Gregorič Rogljeva pa je izpostavila še en ukrep, s katerim naj bi dosegli večjo racionalizacijo poslovanja - povečali bodo odgovornosti vodstev klinik in inštitutov znotraj UKC-ja Ljubljana. Po novem imajo tako vse organizacijske enote svoje poslovne načrte in programe, odgovorni pa bodo tudi za vpeljavo racionalizacije v svojih enotah.

Dodatni varčevalni ukrepi in tudi končni poslovni izid zavoda bo torej letos prvič bolj direktno odvisen tudi od predstojnikov klinik in inštitutov. Od njih pričakujejo, da bodo ustvarili dodatne prihranke in tudi nosili odgovornost za to, kako uspešni bodo.

Vrhunec: Ni bilo ultimata
Vrhunec pa je zavrnil še poročanje medijev, da naj bi od ministrstva za zdravje dobil ultimat, da bosta, če UKC Ljubljana letošnjega leta ne bo končal brez izgube, s strokovno direktorico Brigito Drnovšek-Olup razrešena. Po njegovih besedah lahko vodstvo že zdaj pokaže številne dosežke na področju racionalizacije poslovanja, manj očitni so zaradi zaostrenih razmer.

Zaradi izgube varčevanje v UKC Ljubljana