Fotografija je simbolična. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Fotografija je simbolična. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
false
V zadnjih izbruhih ptičje gripe, ki se je v Evropi pojavila v lanski jeseni, je najbolj na udaru Madžarska, kjer so morali zaradi ptičje gripe doslej usmrtiti več kot 200.000 živali perutnine. Foto: BoBo
Novih primerov ptičje gripe pri nas ni

Pristojni veterinarski organi so sicer v zadnjih dneh ugotovili nov primer ptičje gripe. Po informacijah Nacionalnega veterinarskega inštituta je bil rezultat preiskave okužbe z aviarno influenco oziroma ptičjo gripo pri labodu, sprejetem v analizo 30. decembra iz Maribora, pozitiven.

Pred dnevi so primer ptičje gripe že odkrili pri treh labodih s Pragerskega, na nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani pa so potrdili, da gre za virus podtipa H5N8.

Rezultati analiz poginulih rac z ribnika Pivoli pa medtem kažejo, da vzrok pogina ni okužba z virusom ptičje gripe. Prav tako so bili rezultati negativni pri poginu vrane v Ljubljani, laboda v Razkrižju, goloba v Kranju, race v Občini Hoče-Slivnica, čaplje v Postojni in laboda v občini Straža.

Ni tveganja za zdravje ljudi
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zatrjujejo, da ni tveganja za zdravje ljudi, saj ljudje za okužbo z virusom H5N8 niso sprejemljivi. To pa zato, ker "na površini naših telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa vanje". Kljub temu pozivajo k upoštevanju "previdnostnih ukrepov".

"Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne ustne sluznice," poziva NIJZ.

Perutnino v zaprte prostore
Državno središče za nadzor bolezni je pred dnevi sprejelo sklep, naj se na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta perutnina in ptice v ujetništvu zadržujejo v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Vodni perutnini se sme omogočiti dostop do vode, vendar je treba prej omenjeni stik dejavno preprečevati. Krmi in napaja naj se v zaprtih oziroma pokritih prostorih.

Zadnji pozitivni test leta 2010
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je danes objavila dnevno poročilo glede stanja aviarne influence v Sloveniji, iz katerega je razvidno, da so do 6. januarja zaključili s preiskavo 16 najdenih poginulih ptic, od katere so bila testiranja na okužbo s to boleznijo pozitivna pri štirih labodih. Gre za tri labode s Pragerskega in za enega iz Maribora.

Monitoring na aviarno influenco se v Sloveniji sicer izvaja od leta 2004 in je sofinanciran s strani Evropske komisije. Program izvajajo v rejah perutnine in pri prostoživečih pticah na območju celotne Slovenije. Vzorčenje in preiskave izvajajo v okviru vsakoletne odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali.

Leta 2015 so monitoring opravili pri 3035 živalih perutnine in pri 92 prostoživečih pticah, že od leta 2010 pa ni bilo pozitivnega testa. Omenjenega leta so odkrili šest okuženih rac mlakaric, leto prej pa 12 prostoživečih okuženih ptic.

V zadnjih izbruhih ptičje gripe, ki se je v Evropi pojavila v lanski jeseni, je najbolj na udaru Madžarska, kjer so morali zaradi ptičje gripe doslej usmrtiti več kot 200.000 živali perutnine. Do zdaj so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. V Nemčiji so usmrtili že 140.000 živali perutnine, na Nizozemskem preko 120.000, v Franciji 90.000, Bolgariji 76.000, na Švedskem pa 37.000.

V omenjenih izbruhih so sicer po Evropi našli 354 prostoživečih okuženih ptic ter 10 okuženih ptic v ujetništvu, še kaže dnevno poročilo uprave.

Novih primerov ptičje gripe pri nas ni