Vojko Flis, ki je vodil UKC Maribor že v obdobju med junijem 2017 in junijem 2021, je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za direktorja. Položaj v. d. direktorja zaseda od jeseni lani, ko je nasledil Antona Crnjaca, s katerim je svet zavoda sklenil sporazum o prenehanju funkcije.

Generalnega direktorja imenuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, torej vlade. Podpora te ni vprašljiva, glede na to, da je bil Flis kandidat Gibanja Svoboda za župana Maribora, trenutno pa to stranko zastopa v tej občini kot mestni svetnik.

Flis: Bolnik na prvem mestu

Njegova predstavitev članom sveta zavoda je potekala brez prisotnosti javnosti, po potrditvi pa je v izjavi za medije povedal, da bo ob skrbi za številna področja, ki jih pokriva UKC Maribor, še naprej postavljal na prvo mesto bolnika. Možnosti za izboljšave vidi med drugim v posodobitvi informacijskih sistemov, na investicijskem področju pa napoveduje nadaljevanje že začetih projektov, kot je nadgradnja onkološkega oddelka, kjer ga nekoliko skrbi časovnica preostalih del. Ta se zamika zaradi še vedno nedoseženega sporazuma s stanovalci objekta, ki bi ga morali porušiti. "Seveda se maksimalno trudimo, da bi gradnja potekala naprej v enakem tempu kot do zdaj," je povedal Flis.

Kot je dejal, je bila pred dnevi podpisana pogodba z izvajalcem za ureditev negovalne bolnišnice, zato pričakuje skorajšnji začetek gradbenih del. Projekt izgradnje nove infekcijske klinike je po njegovih besedah še vedno v zastavljenih časovnih okvirih, aprila naj bi objavili razpis za izbor izvajalca gradbenih del.

Kako je posloval UKC Maribor

Svet zavoda se je seznanil z letnim poročilom UKC-ja Maribor za 2023, ki izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti nekaj več kot 2,2 milijona evrov. Manj spodbudni so podatki o poslovanju v letošnjem januarju, ki kažejo minus 1,9 milijona evrov. Po besedah Flisa je negativen rezultat predvsem posledica zdravniške stavke, zaradi katere imajo dnevni izpad prihodka v znesku približno 100.000 evrov.

Z marcem naj bi bil ta izpad še višji. V UKC-ju Maribor je po trenutkih podatkih umaknilo soglasja za nadurno delo 233 oz. 33 odstotkov zdravnikov. "Najbolj kritična je anesteziologija, kjer je sorazmerno veliko zdravnikov umaknilo soglasja, to pa vpliva potem na delo na celotni kirurgiji, ker brez anesteziologov ni mogoče operirati," je pojasnil direktor. V petek, ko preklici začnejo veljati, še ne pričakuje večjih težav, ampak bodo posledice umika najverjetneje vidnejše kakšnih 14 dni pozneje.

Klinični center je zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, odvzel soglasja za delo pri zasebnikih. Pušča pa jim soglasja za delo v javnih zdravstvenih zavodih. "Tam bi bila izjemna škoda, če bi zdravnikom umaknili soglasja," je dejal Flis.

Svetu zavoda je uprava danes tudi predstavila poročilo o izdanih soglasjih in podjemnih pogodbah, ki kaže, da je imel UKC Maribor lani sklenjenih 941 podjemnih pogodb, od tega 872 z lastnimi zaposlenimi, na primer za izvajanje posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst ali ukrepov po epidemiji covida 19. Obenem je izdal 676 soglasij zaposlenim za delo drugod, od tega 319 za opravljanje dela v javnih zdravstvenih zavodih, preostalo pa pri zasebnikih.

Tisoč dodatnih ur na leto

Ker se je med tistimi, ki delajo po podjemnih pogodbah, znova znašlo nekaj rekorderjev z več kot tisoč dodatnimi urami letno, so člani sveta zavoda naložili upravi, da posreduje podrobnejše podatke o delu in plačilih štirih posameznikov. Med njimi je zaposleni na radiološkem oddelku, ki po teh podatkih dela že dve leti zaporedoma vsak dan po 13 ur na dan pet dni v tednu.

Na seji sveta zavoda so govorili tudi o razmerah v enoti za intenzivno nego in terapijo otrok na kliniki za pediatrijo, ki ji zaradi pomanjkanja pediatrov grozi zaprtje. Kot je danes poročal časopis Večer, bodo v enoti kmalu ostali le še trije zdravniki, po normativih bi jih moralo biti 12.

Strokovna direktorica UKC-ja Maribor Nataša Marčun Varda je povedala, da se tudi sama dobro zaveda pomena te enote za celotno severovzhodno Slovenijo. "Nikakor ni naša želja, da se ta enota zapre, zato bomo naredili vse, da se ohrani," je dejala.

Poudarila je, da te problematike ni mogoče reševati z dekreti, prej s prošnjami za pomoč. Dejstvo pa je, da takšnega kadra ni lahko najti, med mogočimi rešitvami vidi privabljanje mladih specialistov ali pomoč z drugih oddelkov. "Pomanjkanje zdravnikov je dejstvo, ne samo na pediatriji, tako da poskušamo pač znotraj hiše poiskati tiste, ki bi bili pripravljeni pomagati v enoti intenzivne terapije. Ne gre pa čez noč," je dodal Flis.

UKC Maribor so sicer obiskali člani odbora DZ-ja za zdravstvo in se ob tem seznanili z delovanjem, financiranjem, investicijami in kadrovskim stanjem v tem kliničnem centru.