Varčeval bo v letu 2010 tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je načrt poslovanja in varčevanja za naslednje leto sprejel prejšnji teden. Privarčevalo naj bi se z zmanjševanjem izdatkov za dežurstva, pri ležalnih dobah in bolnišničnem zdravljenju ter zmanjševanju sredstvev, namenjenih za razvoj. Foto: MMC RTV SLO
Varčeval bo v letu 2010 tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je načrt poslovanja in varčevanja za naslednje leto sprejel prejšnji teden. Privarčevalo naj bi se z zmanjševanjem izdatkov za dežurstva, pri ležalnih dobah in bolnišničnem zdravljenju ter zmanjševanju sredstvev, namenjenih za razvoj. Foto: MMC RTV SLO
Borut Miklčavčič
Ministra Miklavčiča očitno čaka (še eno) vroče poletje. Lansko mu ni bilo naklonjeno, saj ga je delno preživel v bolnišnici. Foto: MMC RTV SLO

Vlada nadaljuje poskuse krotenja naraščajočih stroškov v zdravstvu. Prah je v javni razpravi že dvignil predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti. Počasi mu sledi predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na eni strani prinaša poudarjeno družbeno skrb za zdravje, ki bo deljena med vsemi: državo, delodajalci, zdravstveno blagajno, po drugi pa prinaša nekatere neljube posege v pravice in večji zajem prispevkov tako rekoč iz vseh dohodkov, poroča Radio Slovenija.
Razpršitev stroškov ...
Kaj naj bi predlog zakona prinašal? Vseboval naj bi določilo, skladno s katerim bi od vsakega recepta za zdravila plačali 1 evro participacije, za vsak medicinski pripomoček na recept pa 3 evre. Vsa bolniška nadomestila naj bi se znižala za 5 odstotkov. V primeru bolezni ali poškodbe družinskega člana naj bi vam delodajalec nadomestil prvi dan nege.
Za bolniške odsotnosti za bolezni in poškodbe izven dela bi delodajalec nosil breme le za prvih 25 dni, za tiste, nastale zaradi bolezni in poškodb na delu, pa za prvih 45 dni. Prispevki naj bi se v prihodnje plačevali iz skorajda vseh prihodkov, tudi od študentskega dela, nadurnega dela in dežurstev, avtorskih in podjemnih pogodb, sejnin v nadzornih svetih in upravah ter drugod. Tovrstna širitev nabora prispevnih virov naj bi v zdravstveno blagajno prinesla dodatnih 40 milijonov evrov na letni ravni.
... in spodbuda (ali kazen) za delodajalce
Uvedla naj bi se tudi diferencirana prispevna stopnja. V podjetjih, ki bi imela nižje zdravstvene stroške od povprečja, bi se ta lahko znižala do 40 odstotkov. In obratno. Delodajalci, ki bi zaradi manjše skrbi za zdravje in manjšega vlaganja v zdravje delavcev padli nad povprečje pri višini zdravstvenih stroškov, bi se jim prispevna stopnja ustrezno zvišala.

Obsežno naj bi bilo tudi poglavje o prostovoljnem zavarovanju, ki bi ga v prihodnje lahko izvajali tudi zavod za zdravstveno zavarovanje, domače in tuje zavarovalnice. Besedilo, po navedbah Radia Slovenija, določa tudi novo sestavo skupščine vzajemne zavarovalnice, ki bo morala odražati spolno, starostno in socialno strukturo svojih zavarovancev.
Minister Miklavčič: Popoletne želje
Minister za zdravje Borut Miklavčič je pred dnevi (12. februarja) napovedal, da predlog zakona roma v koalicijsko usklajevanje. Glede njegove vsebine minister še ni želel konkretneje govoriti. Dejal je le, da uvaja racionalnejše zdravstveno varstvo in prinaša bistveno večjo odgovornost za vodstva javnih zavodov. Potrditev v državnem zboru pričakuje po poletnih počitnicah in dodaja, da želijo zagotoviti boljši program zdravstvenega varstva že v letošnjem letu.