Kokain ni več mamilo bogatih: razširil se je tudi na tiste, ki niso premožni, je pokazala raziskava DrogArta. Foto: EPA
Kokain ni več mamilo bogatih: razširil se je tudi na tiste, ki niso premožni, je pokazala raziskava DrogArta. Foto: EPA

Poraba kokaina se je razširila na vse sloje uporabnikov. Če je bila prej značilna za premožnejše, pa kokain zdaj uporabljajo tudi tisti, ki to niso.

Simona Šabič, DrogArt
Simona Šabič, Drog Art: K nam po informacije, pomoč ali svetovanje lahko pridejo tudi zaposleni ljudje, ki imajo težave z odvisnostjo. Foto: MMC RTV SLO

Slovenski zdravstveni sistem ni pripravljen na nove oblike zasvojenosti, obstoječi centri preprečujejo zgolj opijatne zasvojenosti. Nič ne vemo o paleti novih sintetičnih drog,

Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip

"Mladi vse bolj zgodaj začnejo eksperimentirati z drogami, to jemljejo kot del odraščanja, ni meja, mešajo več drog, 'party scena' se vse pogosteje prenaša iz koncev tedna na čez teden," pravi Simona Šabič iz DrogArta, organizacije, ki si prizadeva za zmanjševanje uživanja mamil in alkohola predvsem na krajih, kjer se to dogaja.
Prvi "vrh" mladih uporabnikov mamil zaznavajo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, drugi pa ob vpisu študija.

Kokain med vsemi sloji
Raziskava, ki so jo opravili na podlagi ankete med 607 obiskovalci nočnih lokalov leta 2010, je pokazala, da jih je 88 odstotkov vsaj enkrat poskusilo marihuano, 59 odstotkov amfetamine, 57 odstotkov pa kokain. "Poraba kokaina se je razširila na vse sloje uporabnikov. Če je bila prej značilna za premožnejše, pa kokain zdaj uporabljajo tudi tisti, ki to niso," je dejala Simona Šabič. Raziskava je pokazala tudi, da kar tri četrtine ljudi souporablja pribor, kar je zelo problematično zaradi prenašanja virusov, predvsem hepatitisa.

Dodala je, da so meje vse bolj zabrisane, saj uporabniki mamila med sabo mešajo. Poleg tega je zaradi recesije glavna značilnost uživanje več vrst mamil in alkohola doma ali pa zunaj, pred nočnimi klubi in lokali, saj je pijača draga, navaja Simona Šabič.

Direktor Inštituta za raziskave in razvoj "Utrip" Matej Košir ugotavlja, da se je zadnje čase zmanjšalo število smrti zaradi predoziranja s heroinom, a to je posledica zmanjševanja uporabe tega mamila. V zdravstvu pa so vse bolj zaskrbljeni, saj je vse več urgentnih primerov, ko zdravniki ne znajo pomagati uporabnikom, ki uživajo različna nova sintetična mamila, navaja.

"Slovenski zdravstveni sistem ni pripravljen na nove oblike zasvojenosti, obstoječi centri preprečujejo zgolj opijatne zasvojenosti. Nič ne vemo o paleti novih sintetičnih drog," je kritičen Košir. Zato se je njegov inštitut pridružil svetovni raziskavi med uporabniki mamil Global Drug Survey (GDS), katere ustanovitelj in vodja je Adam Winstock. Anonimno spletno raziskavo uporabniki mamil v slovenščini lahko izpolnijo od danes do konca decembra.

Kanabis prvi, ekstazi se vrača
Lanska raziskava GDS je pokazala, da je bilo med anketiranci najpogosteje uporabljeno mamilo kanabis. V Veliki Britaniji pa je bilo med obiskovalci klubov več tistih, ki so uporabljali ekstazi ali kanabis, kot tistih, ki so kadili ali pili energijske pijače.

V Britaniji so zaznali vse večjo priljubljenost mamila GHB, t. i. "mamila za posilstva", ki ima podobne učinke kot alkohol, a ima zdaj manjši delež uporabnikov.

Nevarne mešanice
Šabičeva je izpostavila, da je mešanje mamila GHB in alkohola precej nevarno, prav tako to velja za kombiniranje kokaina in heroina ter alkohola in energijskih pijač. "Učinki se ali seštevajo ali eden prikriva učinek drugega," opozarja.

Prek podatkov do politike
Organizaciji sta se zato povezali, da bi zaznali trende in dobili dejanske podatke, na podlagi katerih bi pripravili smernice za tvegane skupine. Ozaveščajo tako uporabnike mamil, ki jim tudi svetujejo, kot tudi organizatorje nočnega življenja, kako naj v posameznih primerih ravnajo in se najhitreje odzovejo.

Dolga pot do prepovedi
Nameravajo tudi opozoriti oblasti, da gredo trendi v drugi smeri od tiste, kamor se zdaj namenja denar. Opozarjata, da predolgo traja, preden se zakonsko prepovejo določena nova mamila. Drugje po svetu je usmerjena k zaščiti potrošnikov, saj ljudje lahko zakonito kupujejo sredstva, katerih mešanice so zanje škodljive, izpostavljata Šabičeva in Košir.

Skoraj četrtina do droge prek spleta
Lanska anketa GDS je pokazala, da je kar 22 odstotkov anketirancev po svetu (brez Slovenije) mamilo že kupilo prek spleta. Pokazala je tudi, da je heroin kot nekoč "mainstreamovsko" mamilo izgineva, kokain pa so razglasili za najslabše mamilo glede na vrednost, za katero so jo plačali. Uporabniki so tudi zelo dobro ocenili vrednost ekstazija. "Ekstazi prihaja nazaj, verjetno zaradi novih načinov sinteze," je lanske rezultate, objavljene marca 2013, komentiral Košir. Kar 90 odstotkov uporabnikov je odgovorilo, da uživa alkohol in kanabis, 70 odstotkov ekstazi, tobak in energijske pijače, 60 odstotkov halucinogene gobe in LSD, 50 odstotkov pa kokain in ketamin. Heroin pa spada med mamila, ki niso dosegla treh odstotkov porabnikov. "Slovenija pa ni otok," je še izsledke komentiral Košir.

Poraba kokaina se je razširila na vse sloje uporabnikov. Če je bila prej značilna za premožnejše, pa kokain zdaj uporabljajo tudi tisti, ki to niso.

Simona Šabič, DrogArt

Slovenski zdravstveni sistem ni pripravljen na nove oblike zasvojenosti, obstoječi centri preprečujejo zgolj opijatne zasvojenosti. Nič ne vemo o paleti novih sintetičnih drog,

Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip