Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Institut Jožef Stefan pripravlja 18. dneve Jožefa Stefana. Do sobote se bodo zvrstila številna predavanja, okrogla miza in razstava. Na dan odprtih vrat bo mogoče spoznati delovanje inštituta.
Peter Day z University College in Royal Institution London bo v ponedeljek predstavil transformacijo znanosti trdne snovi s primeri raziskav. Odprli bodo razstavo Silvestra Komela, utemeljitelja in najvidnejšega predstavnika slovenskega abstraktnega iluzionizma.
V torek bo Roman Jerala predavala o razumevanju molekulskih mehanizmov naravne imunosti in zdravljenju. Igor Muševič pa bo v sredo predaval o nematskih koloidih in fotoniki. Na ta dan, ki je tudi obletnica rojstva Jožefa Stefana, bodo slovesno podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana.
Na okrogli mizi Čas krize ali čas vizije? bodo v četrtek na temo gospodarske in finančne krize razpravljali predsednik uprave družbe Gorenje Franjo Bobinac, Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dušan Mramor, Stojan Petrič iz družbe Kolektor ter direktor inštituta Jadran Lenarčič.
Inštitut tudi letos vabi vse, ki bi si radi pobliže ogledali njegovo delovanje, na dan odprtih vrat z organiziranimi ogledi posameznih laboratorijev. Organiziran bo tudi ogled Reaktorskega centra instituta v Podgorici.
Ne vem, kje sem napisal da mislim kaj takšnega, mogoče si pa ti v svojem laboratoriju vdihnil kak hlap preveč.
Bluziš tako bolj kot ne kar sam s projiciranjem svojih predsodkov v kombinaciji z po meri pripravljenimi odgovori ki se veličastno pnejo nad morjem neukosti.
Ko sem nazadnje preveril pa nestrpnost še ni štela za integriteto in naslajanje nad lastno "pametjo" tudi ni bilo enako želji po širjenju znanja.
kar je za nekoga žaljenje je za drugega samo izjava o resnici.
če se spustiš na ta nivo, da te že ena obtožba o razžalitvi takoj ustavi, potem ne boš prišel daleč. Ljudje so se vedno izgovarjali na razžalitve, ko jim je zmanjkalo argumentov.
če misliš, da je bonton to, da poveš nekomu, ki nima pojma o čem govori, da je vse super in da že ima prav "na svoj način", potem si še huje zabluzil kot sem tako ali tako že mislil :D
Bonton ni pocukranje izjav do te mere, da izgubijo ves pomen; zamenjuješ bonton s kako pritlehno PR diplomacijo.
Prav tako je očitno da ti niti ena izmed mojih "številnih" definicij znanosti še ni prišla pod kožo, saj se iz njih še vedno nisi naučil toliko, kolikor se morajo osnovnošolčki v enem dnevu.
Pa smo spet pri "to je samo teorija". Kaj točno pri deklasifikaciji Plutona te moti? Da so se kregali? Jah, tu se strinjam da so tudi znanstveniki samo ljudje in da v tem primeru nekateri niso zmogli postavit stroke pred svoj ponos (konkretno je šlo za to, da je bil Pluton edini "planet", ki ga je odkril Američan). In tudi znanost se, kot si ugotovil, lahko idealu objektivnosti samo približa.
V vseh ostalih pogledih gre pri Plutonu za tipično prevlado objektivnosti nad čustvi in za dokazano delujočo pot napredka v znanosti. Včasih je pač veljalo, da je Pluton planet. Vsa opažanja so se skladala s to hipotezo. Potem so odkrili, da je še v okolici še kup podobnih kamnitih krogel, ki se vsaj po eni lastnosti ločijo od vseh ostalih nebesnih teles, ki jih klasificiramo kot planete. To je bilo empirično dejstvo, ki je ovrglo prvotno hipotezo, zaradi česar so to hipotezo pač spremenili. In jo bodo znova, če se bo pokazalo da s(m)o še kaj pomembnega spregledali.
Znanost ne operira z "dejstvi" oz. absoluti kot si dejstva predstavlja povprečen človek. Zato se, Moonylink, ne čudi da Thorr čuti potrebo definirati znanost v vsakem postu. Kako je ne bi, če vsakič znova nekateri gonijo(-te) svoje.
Za začetek pa glej:
Če ne boš priden te matična ladja nikdar ne bo prišla iskat in boš moral ostati tu, med nami.
kot sem ti razložil, ne veš kaj pomeni biti objektiven, saj ponovno zamenjuješ objektivnost s popolnim-perfektnim znanjem.
objektiven ne pomeni imeti popolno znanje. Objektivnost pomeni spreminjati mnenje na podlagi izsledkov.
V znanosti je to moč početi. V znanosti konec koncev prevladajo vedno podatki in ne politične odločitve.
Slednje lahko samo zakasnijo razvoj ne pa ga spremenijo. Znanost pride do izsledkov na podlagi empirike, ki ne neodvisna od političnega konsenza stroke.
En samcat raziskovalec lahko (kot se je neštetokrat zgodilo) na podlagi enega eksperimenta obrne celo politiko stroke, ne glede na to kako močna je.
to je razlika med znanostjo in politiko. In tega očitno ne razumeš, ker trdiš, da sta znanost in politika enaki.
poleg tega, prav nobenih težav nimam z epistemologijo: ja, znanstveniki si prizadevajo z objektivnimi orodji na objektivni način razložiti naravo. vendar V KONČNI FAZI, kot sem rekel v prvem komentarju, pride do diskurza, ki ni prav nič drugačen od političnega- gre se za moč (seveda specifično, ker govorimo o ozki združbi znanstvenikov), ki na koncu pripelje do nečesa, čemur pravimo ZNANSTVENO DEJSTVO. koliko je to dejstvo zares dejstvo pa vidiš, ko pogledaš proces nastanka tega dejstva.
moja osebna ontološka pozicija je, da je nemogoče biti v zunanji, popolnoma objektivni poziciji, kar pomeni, da je nemogoče zapisati realno. če si ti na drugačni poziciji, ne bova prišla nikoli skupaj.
Ne zavedaš se, da terminološke definicije (kaj je in kaj ni planet) niso objektivna znanstvena vprašanja, zato nanje tudi ne more biti objektivnih odgovorov. Kaj je in kaj ni planet je določeno glede na to kako si izberemo definicijo za planet - to je pa odvisno povsem od nas ne od narave. Torej to vprašanje je po definiciji SUBJEKTIVNA PRESOJA. (preberi to parkrat da boš doumel).
Odgovor na tvoje vprašanje je torej: Ali je Pluton planet ni bilo objektivno določeno nikoli, ne prej, ne sedaj, ker to ni vprašanje o katerem je moč objektivno odločati. Jasno?
Vidim, da ti dela težave filozofija znanosti in epistemiologija, zato kvasiš neumnosti vsepovprek. Kako knjigo v roke o tem, pa bo bolje.
Znanost ima nalogo raziskovati naravni svet, mnenja Bogatajeve in Alkalaja niso zveličavna. V znanosti nekaj velja le konsenz stroke. Konsenz stroke je smiselno tudi prodati naprej kot naše trenutno najboljše znanje o nekem naravnem pojavu.
Če misliš, da boš z nekimi primeri, ko se je znanost o tem ali onem primeru motila, "dokazal", da je znanost enaka politiki, se krepko motiš iz sledečih razlogov:
1. To, da lahko sedaj sploh govoriš, da se je znanost v preteklosti MOTILA, pomeni, da uporabljaš nova znanstvena dognanja, torej izpodbijaš lastno izjavo, da znanost ni objektivna, saj z ZNANOSTJO želiš izpodbijati znanost - torej žagaš vejo na kateri poskušaš sedeti.
2. Znanost lahko samo nadgrajuje znanje, nikoli pa ne zmore imeti perfektnega znanja. Biti objektiven ne pomeni, da imaš perfektno, edino pravilno, dokončno in zveličavno znanje (kot to mislijo nekateri kot si ti), ampak pomeni le to, da si PRIPRAVLJEN spremeniti svoj pogled glede na nova spoznanja o naravnem svetu. Samo to. To pomeni biti objektiven. In to dela znanost preko empiričnih poskusov.
To, da se Alkalaj dela strokovnaja v klimatologiji, je pač zelo nerodno zanj in si s tem dela intelektualno sramoto.
Alkalaj se je v zadnjih letih pač prelevil v političnega nakladača, ki nosi masko intelektualca. Nič ni slabšega, kot (bivši) intelektualec, ki se poda v neznane strokovne vode in v njih kvasi neumnosti v javnosti.
Alkalaj je matematik in po novem tudi zanikovalec znanstvenga konsenza o globalnem segrevanju. Na njegove "arumente" lahko vsak srednješolec najde odgovore z nekaj minut dela in z dostopom do interneta.
Po drugi strani pa tudi Bogatajeva v javnosti vedno ne govori v skladu z konsenzom klimatološke stroke, saj so njene izjave velikokrat preveč alarmantne in prenapihnjene.
hahahhaha lej,
če misliš, da bi znanstveniki bolje vodili svet, verjetn še nisi bil na nobeni konvenciji. veš, ni razlike med parlamentom in konvencijo astronomov, ki se preklajo glede tega, kaj je planet in kaj ne. edina razlika je, katere stvari nate vplivajo in res je, da na nas bolj vplivajo stvari, o katerih se preklajo v parlamentu.
če pa misliš, da je znanje znanstvenikov objektivno mi pa povej, kdaj so imeli prav; takrat ko so rekli da pluton je planet al takrat ko so rekli da to ni. pa ne misli da govorim samo o plutonu ker sem slaboumen in ni drugih primerov, to je zgodovina znanosti.
http://en.wikipedia.org/
wiki/ISS_science
dela je ogromno, pridnih rok pa bore malo.
Brez zamere :)
očitno nimaš pojma ne o znanosti in ne o politiki in nekaj na pamet govoričiš brez kakršnega koli premisleka
znanost v končni fazi je politika. če ne bi bila politika, bi bil pluton še vedno planet.
se ne strinjam čisto. Znanost je orodje za spoznavanje sveta okoli nas. Politika pa se tiče načina ureditve družbe v kateri živimo. Osebno mislim, da ljudje še premalo čas posvetijo temeljitemu premisleku o politiki (pa o znanosti tudi).
Problem ni, da se preveč ljudi "sekira" za politiko kot za znanost. Problem je, da se znanstven način mišljenja ne vnaša v večji meri v politiko. Znanost sicer večinoma ne daje objektivnega oz. enoznačnega odgovora na vprašanja, ki se tičejo osebnih vrednostnih presoj in političnih odločitev. Lahko pa znanost te odločitve informira, da dejansko prideš do smiselnega zaključka, ki ustreza temu, kar si želiš.
Večja informiranost politike s strani znanosti in tudi zahteva po taki informiranosti s strani javnosti bi bilo tisto pravo k čemur bi morali stremeti.
Problem je, da se premalo znanstveno usposobljenih ljudi (zlasti naravoslovcev) poda v politiko. Zgodovinsko gledano je takšna kombinacija znanstvene izobazbe in politične volje prinesla kar pametne reči. Glej: Razsvetljenstvo