Najbolj oddaljeno telo, ki ga je obiskala kakšna človeška sonda. Potovanje je trajalo skoraj 14 let. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Najbolj oddaljeno telo, ki ga je obiskala kakšna človeška sonda. Potovanje je trajalo skoraj 14 let. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute

Fotografija je nastala 1. januarja ob 6.26 po našem času, zgolj sedem minut od najbližje točke obleta. Nasina sonda New Horizons je bila tedaj od Ultime Thule, malega telesa Kuiperjevega pasu, oddaljena 6.700 kilometrov, piše v sporočilu za javnost.

Od obleta je minil skoraj mesec dni, torej fotografije nazaj kapljajo zelo počasi. To pa zato, ker jo je najprej zagodlo Sonce (postavilo se je med Zemljo in sondo ter tako kak teden preprečevalo komunikacijo), pa še zaradi ustavitve delovanja zveznih agencij v ZDA, s tem tudi Nase.

Fotografijo je sonda nazaj pretočila med 18. in 19. januarjem, nakar so jo v ekipi New Horizons še nekoliko obdelali in izostrili. Njena ločljivost znaša 135 metrov na piko.

Zdaj se že lahko počasi razloči površne značilnosti tega 33 kilometrov dolgega telesa. Na njem je kup manjših jam z do 0,7 kilometra širine. Na manjši od dveh kep je vidna še precej večja vdolbina. Ni znano, kako so te jame in vdolbine nastale: zaradi kraterjev, torej trkov z drugimi telesi, ali pasivnih vdorov. Slednji bi lahko bili posledica sublimacije in izpihovanja snovi iz notranjosti, kar bi privedlo do območnega sesutja.

Posebno pozornost Nasinih znanstvenikov je požel zelo svetel "vrat" med kepama. Upajo, da bo povedal kaj več o nastanku tega dvojnega telesa; kako sta se (pred 4,5 milijarde let?) staknili.

Najboljša dosegljiva barvna fotografija. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Najboljša dosegljiva barvna fotografija. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute

"Nova fotografija počasi razkriva razliko v geološkem značaju obeh kep, a obenem odpira nova vprašanja. Upamo, da bodo tančice skrivnosti razgrnjene skozi sledeči mesec, ko bomo dobili še bolj natančne in tudi barvne posnetke," je komentiral vodja misije Alan Stern.

Najbližja točka obleta je bila pri 3.500 kilometrov. Posnetki s te oddaljenosti bi morali dosegati ločljivost do 30 metrov na piko. To je, kot bi na satelitskih posnetkih Zemlje lahko videli večje stavbe.

Sonda New Horizons je zdaj že 30 milijonov kilometrov stran od Ultime Thule in napreduje po Kuiperjevem pasu, obroču ledenih teles za orbito zadnjega znanega planeta Osončja. Od Sonca se oddaljuje s hitrostjo 50.700 kilometrov na uro.

Signal do Zemlje potuje šest ur in devet minut, podatki pa nazaj kapljajo s hitrostjo približno 0,1 kilobajta na sekundo. Celotna nabirka, ki je nastala med zgodovinskim obletom, bo na Zemlji čez predvidoma 20 mesecev.

Uraden naziv tarče je 2014 MU69, Ultima Thule pa začasen vzdevek. Izhaja iz latinščine in pomeni onkraj oz. lokacija zunaj znanega sveta.

Trenutna lokacija New Horizons v Osončju. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute
Trenutna lokacija New Horizons v Osončju. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Southwest Research Institute