Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 37 glasov Ocenite to novico!
2014 MU69
Tako naj bi bil videti 2014 MU69. Kakšen je v resnici, bomo izvedeli čez 16 mesecev. Za zdaj je povsem mogoče, da gre za binarni sistem, pri čemer dve telesi krožita tesno drugo okoli drugega, se morda celo dotikata ali pa sta spojeni. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI/Alex Parker
MU69
Drugi scenarij: MU69 je velikanski "jajčevec". Foto: NASA/JHUAPL/SwRI/Alex Parker
New Horizons
Tako si je srečanje s poneptunskim objektom leta 2015 predstavljal umetnik na Nasi. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI/Alex Parker
New Horizons
Že premerjena pot NH skozi Osončje je označena z zeleno, še načrtovana pa z rdečo. Foto: Nasa
New Horizons
New Horizons še v laboratoriju. Foto: Nasa

Dodaj v

Plutonova sonda New Horizons dobiva kar dve tarči za ceno ene

Tarča: (dvojni?) planetoid MU69
5. avgust 2017 ob 16:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Naslednik slavnih Voyagerjev, sonda New Horizons, po obletu Plutona nadaljuje pot po popolnoma nedotaknjenih prostranstvih Osončja. Medtem astronomi ugotavljajo, da je njena naslednja tarča za bližnji oblet precej nenavadna. Pravzaprav sta dve v enem.

Nasina sonda New Horizons je svojo zgodovinsko vlogo že opravila. Kot je znano, je leta 2015 nazaj poslala fotografije Plutona, s čimer je človeštvo izpolnilo celoten planetarni album Osončja; podvig, ki je trajal kar (ali najmanj, kot se vzame) 60 let. Vse, kar pride zatem, je dodana vrednost. Sonda se zdaj iz ogledovalke enega planeta spreminja v pionirja, ki prodira v področja, kjer nikoli poprej nobeno živo bitje (zelo verjetno) ni poseglo na tak ali drugačen način. S hitrostjo 51.000 kilometrov na uro relativno na Sonce beži stran, se razgleduje po temačnem Kuiperjevem pasu, polnem ledenega drobirja in pritlikavih planetov, in nazaj na Zemljo pošilja meritve. Povratni signal do nas zdaj potuje 10 ur, kažejo Nasini podatki, saj mora premeriti kar 5,7 milijarde kilometrov. Misija New Horizons tako zdaj dobiva značilnosti slavnih Voyagerjev, ki, mimogrede, jeseni praznujejo 40 let delovanja. A v nasprotju s Popotniki, pred katerimi naj bi se raztezala ogromna praznina z molekulskimi variacijami, Nova obzorja še imajo nekaj konkretnega, trdega dela in predvsem - trdih tarč za preučevanje.

NH se bo prav na novega leta dan 2019 srečal s planetoidom 2014 MU69, kar bo prvi obisk kakega telesa Kuiperjevega pasu (TKP) v zgodovini, izvzemši Pluton; pa tudi najbolj oddaljen oblet sploh - pa še kakšen presežnik bi se našel. Obletel ga bo z razdalje 3.000 kilometrov, kar je zelo blizu, če vemo, da so sateliti sistema GPS od Zemlje oddaljeni dobrih 20.000 kilometrov. Vsaj takšni so načrti, odkar je MU69 leta 2014 odkril vesoljski teleskop Hubble.

Zdaj se stvari nekoliko zapletajo oziroma - če uporabimo besednjak ekipe za sondo - "postajajo vse bolj zanimive". MU69 utegne biti ne eno telo, temveč kar dvojni planetoid. New Horizons je morda zadel na galaktičnem lotu in bo dobil kar dve tarči za ceno ene. Kako so to ugotovili?

Človeštvo od odkritja naprej o MU69 ne ve kaj dosti več od podatka o golem obstoju in domnevi o velikosti. Leta 2014 so ocenili, da ima premer okoli 50 kilometrov in je s tem za več kot desetkrat večji od repatice 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki ga je spremljala Esina sonda Rosetta; ali še nekako drugače: prekrila bi celotno ljubljansko kotlino, štrleč 50 kilometrov v zrak.

Zvezdne okultacije
Še kakšno drobtinico informacije so astronomi poskušali prigrabiti v zadnjih mesecih, da bi se bolje pripravili na oblet, pa tudi preverili, ali je na poti sonde morebiti še kakšno skalovje, ki bi lahko napravo raztreščilo. Na pomoč so jim priskočile zvezde. 2014 MU69 je namreč letos trikrat z našega zornega kota prekril neko zvezdo v ozadju, pri tem pa na njeni svetlobi pustil nekaj odtisa, s katerim lahko znanstveniki naračunajo marsikaj. Ker gre za relativno majhno nebesno telo, ki je povrhu milijarde kilometrov stran, se je po treh takšnih opazovanjih z ducati teleskopov po celotni obli odprlo skoraj več vprašanj kot podalo odgovorov. Prejšnji mesec so se celo spraševali, ali sondo sploh pošiljajo proti pravi skali ali pa gre morebiti za veliko pomoto: zgolj oblak drobirja.

Ali jajčevec ali dvojčka
Po podrobnejši analizi so iz ekipe za NH sporočili, da MU60 v vsakem primeru ni kroglast, 50-kilometrski planetoid. Možnosti sta po novem dve. Prva: gre za zelo podolgovat TKP, torej še malo razpotegnjen 30-kilometrski jajčevec. Druga: gre za binarni sistem dveh planetoidov, pri čemer premer vsakega znaša 20 kilometrov.

Za znanstvenike je to očitno precej vznemirljivo. "Ugotovitev ni nič manj kot navdušujoča. Oblika MU69 je resnično provokativna in bi lahko pomenila, da bo New Horizons poskrbel za nov pionirski dosežek z obletom binarnega sistema v Kuiperjevem pasu," je dejal vodja misije Alan Stern, znan tudi po svojem strokovnem boju, da Plutonu Mednarodna astronomska zveza povrne status planeta. "Izidi okultacije [zatemnitve zvezd] me ne bi mogli bolj osrečiti, saj si na njihovi podlagi lahko obetamo, da bo oblet leta 2019 prinesel še eno znanstveno zakladnico." Do obleta je zdaj še 17 mesecev.

Kuiperjev pas je območje ledenih teles, ki se razteza od orbite zadnjega (znanega) planeta Neptuna pri 30 astronomskih enotah oddaljenosti, pa vse do 50 astronomskih enot (AE) stran. 1 AE je primerljiv s povprečno razdaljo med Zemljo in Soncem. V tem področju se skriva ogromno materiala iz časa nastanka Osončja, kep, ki se niso utegnile zlepiti v kaj večjega ter se pregnesti pod vplivom težnosti ali sončnega sevanja. Tamkajšnji (pritlikavi) planeti naj bi bili rdečkasto-oker barve, se ponašali z nenavadnimi atmosferami, ki se sesuvajo in spet vzpostavljajo, številnimi lunami in temperaturami daleč pod ničlo. Za zdaj je znanih nekaj 1.000 tamkajšnjih teles, znanstveniki pa sklepajo, da je prava številka nekje blizu 100.000.

Več kot desetletno potovanje
New Horizons je bil v vesolje izstreljen leta 2006, Pluton je dosegel desetletje pozneje. Nekje na sredini naslednjega desetletja naj bi mu začelo zmanjkovati električne energije, ki jo pridobiva s pomočjo razpada radioaktivnega plutonija. Na Nasi upajo, da jim bo delovanje uspelo ohraniti še precej dlje s pomočjo ugašanja nekaterih instrumentov. Okoli leta 2040 se bo od Sonca oddaljil okoli 100 astronomskih enot, kar pa še ne bo dovolj za aktivni prestop v medzvezdni medij, ki se, sodeč po meritvah Voyagerja 1, začne po 120 astronomskih enotah. Ta sonda bo sicer postala človeštvu nedosegljiva okoli leta 2030.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
gnusfraba
# 05.08.2017 ob 19:33
Glejta Johnny in Althusius: ni razloga niti za grozo, niti za počepnt. Predlagam, da se veselita (tako kot se jaz), da smo mi mali homo sapiensi uspeli v znanju priti do tega, da lahko kvalificirano razmišljamo o teh zadevah.
Johnny Bravo
# 05.08.2017 ob 19:09
Moje to življensko bivanje je prekratko za dojet in doživet rasežnosti nam bližnjega vesolja, kje pa je šele ostalih 300 miljard galaksij.
Tu jaz počepnem, kje pa vi ?
frgo
# 05.08.2017 ob 22:29
Bolj kot velikosti vesolja me je strah človeške neumnosti.
Vongobongo
# 06.08.2017 ob 12:23
londoner

No ti si pa se bolj smesen od svyatoslava ;) Glede na to da je zate vse narisano , najbrz zanikas obstoj Japonskega satelita za vreme in nasinega satelita v tocki L1 ;p

" Za 20 miljard letno izdelujejo risanke ter stalno zasipajo z nekimi novimi totalno nepreverljivimi podatki. "

Medtem ko imas ti preverjene podatke ;) za crknit od smeha so te tvoje izjave ;)
Vongobongo
# 06.08.2017 ob 10:05
svyatoslav

Prav dolgocasen si z tem strahom pred velikostjo vesolja ;) Me prav zanima kaj bos govoru cez 15let , ko bo tehnologija tako dalec da nebos mogel zanikat obstoja vesolha ;)
eMZe
# 05.08.2017 ob 23:50
@tuintam
Ni 10 ur. 38 AE je za svetlobo dobrih 5 ur. Mišljen je čas odziva na signal, torej tja in nazaj. Napisano je pa narobe.
eMZe
# 05.08.2017 ob 19:51
Da se malo zavemo svoje majhnosti:
Če si predstavljamo eno stopalo številka 40 za oddaljenost Zemlja-Sonce, potem je
- Luna od Zemlje daleč za debelino nohta (0,7 mm)
- Sonce od Zemlje za daljšo stranico A4 papirja (30 cm)
- Nova Obzorja so daleč za eno stranico povprečne enostanovanjske hiše ali tri male avtomobile (12 m)
- Najbližja zvezda Soncu je v Krškem (80 km).
- Premer naše galaksije pa je vsaj 60-krat okoli Zemlje po ekvatorju (2.500.000 km) ali trikrat do Lune in nazaj.
jodlzi
# 07.08.2017 ob 13:49
@Althusis: Prostranstva vesolja me navdajajo z grozo.

zanimivo, meni pa daje to navdih za razmišlanje...vsakemu svoje...
eMZe
# 07.08.2017 ob 12:50
@ginza
Signal potuje kot elektromagnetno valovanje, torej kot svetloba. Razen če bi bil signal kak drugačen, npr. zvočni ali mehanski, kar je v vesolju zelooo težko.
bob
# 05.08.2017 ob 21:20
Res je, naša mama Zemlja ni niti prahec v prostranstvih vesolja pa na żalost z njo ne delamo lepo in se ne zavedamo, da si unikatni planet in żivljenje delimo z ostalimi żivimi bitji.
Brannigan
# 09.08.2017 ob 13:49
londoner

Vse kar NASA poda, se da preveriti. Samo znanje moraš imeti. Če ti ne razumeš, ne pomeni, da drugim ni jasno..
Brannigan
# 10.08.2017 ob 09:16
londoner

V osnovnošolski geografiji te učijo, da Zemlja ni krogla. Poglej še nekrat te Nasine "photoshope".

Znanost vedno dopušča dvom in možnost napake, ravno zato je tako prepričljiva in resnična! - Tega pa očitno ne razumeš. Religija ne dopušča dvoma in je neizpodbitno dejstvo. V znanosti ni tako. Vse je podvrženo rigorozni kritiki. Samo tako prideš do končne resnice... Dokler nekdo ne dokaže nasprotno... S tem ni nič narobe, to je pot do novih spoznanj in odkritij.
Dokler pa boš znanost dojemal kot religijo, pa so debate o praktični uporabi znanosti in njenih dosežkih brezpredmetne. Ta debata bi bila, kot bi se pogovarjal z župnikom neke ločine, ki je prepričan samo in zgolj v svoj prav in ne dopušča možnost zmote.
Brannigan
# 09.08.2017 ob 13:35
Kakšne neizpodbitne dokaze potrebujejo eni, da bodo verjeli? Znanost ni religija. Znanost vedno dopušča dvom in možnost napake, ravno zato je tako prepričljiva in resnična!
Vongobongo
# 09.08.2017 ob 11:57
helsinki

Sam zate :)

https://www.youtube.com/watch?v=JgY8zNZ3
5uw
https://www.youtube.com/watch?v=TeMooNFt
FJk
https://www.youtube.com/watch?v=EJ0EKJWy
l_g
Vongobongo
# 09.08.2017 ob 11:45
helsinki

" research flat earth!"

Evo jst pa sm to naredu in najdu ogromno napak v teoriji flath earth ;) Tko da ce verjames tej teoriji, ti predlagam da se malo bolj poucis o teh stvareh. Kot prvo stvar poglej kako deluje Coriolis effect.
mb128
# 06.08.2017 ob 15:59
No naj se le razgleduje. Upam, da bo uzrl tudi planet 9 ali celo 10!
Grommm
# 06.08.2017 ob 08:25
Prima zapis.
Ogromnost vesolja je navdušujoča .. neskončen
vir skrivnostnih zadev, katere je treba pojasniti.

Je pa resnično depresivno vprašanje:
Kam bo šlo vse to znanje in spoznanje,
ko bo človek kot vrsta izginil.
Že to, da je z nekaj
izginulimi civilizacijami v zrak izpuhtela
večina njih znanja .. je slaba novica.
Vongobongo
# 09.08.2017 ob 20:44
londoner

Wrong - Znanost nemore biti religija. Mal si pojem besede pomesal ;)

Orginalne fotke zemlje imas narejene z satelitom Himawari-8 .
Neil de grass Tyson ni igralec , ti ga mesas z Morgan Freeman , ki pa je res igralec ;) Najbrz so vsi crni isti zate ;p

In zemlja je res hruskasta , sam to nevem ce razumes ;)
Love_tigBitties
# 13.08.2017 ob 15:03
Zakaj admini ne pobrisejo komentarjev osebkov kot so londoner, helsinki in svyetoslav? Upam, da so to navadni troli, v nasprotnem primeru se mi pa zelo smilijo. Flat earth? ROFLMAO
Vongobongo
# 06.08.2017 ob 10:05
Vesolja ;)
tuintam
# 05.08.2017 ob 20:01
Sicer pa ni pomembno. Res gre za ure... tako hudičevo daleč v praznini, kjer se vse vrti, je.
londoner
# 09.08.2017 ob 18:35
Mr Brannigan,

Wrong - Moderna znanost je religija, scientizem se ji rece. Kje so originalne fotke Zemlje? Zakaj je vsaka drugacna? Zakaj tv igralec Neil de grass Tyson, ki so ga handlerji zadolzili za laganje o vesolju sedaj trdi, da je Zemlja v bistvu hruskaste oblike, ce pa vsi Nasini photoshopi kazejo izrazito kroglo?

A to spada pod tisto tvoje:

Znanost vedno dopušča dvom in možnost napake, ravno zato je tako prepričljiva in resnična!
ginza
# 07.08.2017 ob 10:26
@tuintam:Glede na to, da signal od Sonca do Zemlje rabi 8 minut.

Svetloba rabi 8 minut, ne signal.
tuintam
# 05.08.2017 ob 19:55
10 ur? Ne da se mi računati, vseeno se mi pa zdi to malo predolgo. Glede na to, da signal od Sonca do Zemlje rabi 8 minut. ?
helsinki
# 08.08.2017 ob 09:39
še več CGI in scifi pravljic od Nase, ki je sfejkala lunin pristanek, ampak vseeno so legitimni sedaj ane?
research flat earth!
tuintam
# 05.08.2017 ob 20:00
Po blizz izračunu bi 10 ur rabil signal za v obe smeri?
londoner
# 06.08.2017 ob 09:47
Tako si je srečanje s poneptunskim objektom leta 2015 predstavljal umetnik na Nasi. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI/Alex Parker

The beautiful art of conning, yes. Je ta slika blizje izrazu Science ali Fiction? Je ta slika kaj drugacna od ostalih Foto by Nasa "originalov"? Nasa se seveda ze od nekdaj ukvarja z "umetnostjo", tako filmsko kot tudi slikarsko. In fact, pri Nasi je zaposlenih vec slikarjev kot astroNOTov. Kar se pa animiranih filmov tice, se z njimi lahko primerja zgolj Disney. Za 20 miljard letno izdelujejo risanke ter stalno zasipajo z nekimi novimi totalno nepreverljivimi podatki. But lets call it science.
Althusius
# 05.08.2017 ob 19:13
Prostranstva vesolja me navdajajo z grozo.
svyatoslav
# 05.08.2017 ob 23:47
Nasa nas že dolgo - in zelo uspešno - vleče za nos. Mediokritet pa naivno naseda.
Risanje neostoječih planetov v CGI tehnologiji in lažne video vsebine v reztežnostnem prostoru, kjer so akterji privezani z gimnastičnimi elastikami so na oko kar prepričljivi.
Kazalo