Če bodo delavci izpostavljeni previsokemu radioaktivnemu sevanju, bodo namreč potrebovali izvorne celice. Z zbiranjem krvi bi dobili vir lastnih izvornih celic, s pomočjo katerih bi lahko vzgojili kostni mozeg. Šuiči Taniguči iz bolnišnice Toranomon v Tokiu in Tecuja Tanimoto iz japonske fundacije za rakave raziskave pravita, da nevarnosti morebitne izpostavljenosti visokemu sevanju še ni konec, saj Japonska še vedno doživlja popotresne sunke.

Ekipe pripravljene na odvzem celic
Za zdaj so razmere v elektrarni Fukušima stabilne. Nesrečo so označili z isto stopnjo kot tisto v Černobilu, čeprav so bile leta 1986 tam vrednosti sevanja bistveno višje.

Transplantacijske ekipe so tako na Japonskem kot v Evropi pripravljene, da odvzamejo in shranijo celice delavcev iz nuklearke, a odvzem za zdaj preprečuje japonska komisija za jedrsko varnost, ki se boji, da bi pri delavcih povzročil "telesno in duševno breme".

Odvzem celic ima več prednosti kot darovanje
Odvzem celic delavcem bi imel bistveno več prednosti kot celice darovalcev, saj je treba v tem primeru iskati ustrezne darovalce, obstaja pa tudi tveganje, da bo prejemnik darovane celice zavrnil. S prejemom lastnih celic bi se delavci izognili jemanju zdravil za obvladovanje imunskega sistema, kar bi jim omogočilo, da se lažje upirajo okužbam. Celice bi tako hitro prevzele običajne funkcije v telesu. Shranili pa bi jih tudi za primer, če bi delavci pozneje zboleli zaradi levkemije, kar je za ljudi, ki so bili izpostavljeni sevanju, v prihodnosti precej verjetno.

A znanstveniki priznavajo, da rešitev ni idealna. Posledice izpostavljenosti sevanju bi bil lahko tudi napad na celice v črevesju, koži ali v pljučih, pri zdravljenju raka na teh organih pa izvorne celice niso učinkovite.

Ker bo odpravljanje posledic nesreče v jedrski elektrarni trajalo še mesece, če ne celo leta, Tanimoto in Taniguči opozarjata, da so ukrepi za zaščito delavcev nujni.