Predor pod Beringerjevo ožino bi omogočil potovanje z vlakom od Moskve do Washingtona. Foto: EPA
Predor pod Beringerjevo ožino bi omogočil potovanje z vlakom od Moskve do Washingtona. Foto: EPA
Naftovod na Aljaski
Hkrati s predorom bi pod Beringerjevim prelivom gradili tudi naftovode in plinovode. Foto: EPA

Graditev 110-kilometrskega predora bi stala okoli 65 milijard dolarjev, zagovorniki projekta pa trdijo, da bi začel prinašati dobiček po 30 letih. Najdaljši predor na svetu bi s povezavo z zlatom in minerali bogate Sibirije ter Severne Amerike povečal trgovino med obema območjema in tako okrepil njuni gospodarstvi.

Predor bi gradili 20 let
Predstavnik ruskega ministrstva za gospodarstvo nad idejo o predoru ni bil preveč navdušen zaradi astronomskih stroškov gradnje, saj bi bilo treba najprej najti zasebne vlagatelje, preden bi bila Rusija pripravljena resno razmisliti o gradnji 55 metrov predora pod gladino morja.

Samo študija izvedljivosti projekta bi stala 120 milijonov dolarjev in bi trajala dve leti, sama gradnja zahtevnega predora pa naj bi trajala 20 let. Predlagatelji graditve predora bi med gradnjo položili tudi nafto- in plinovode ter električne in optične kable.

Predor bi povečal gospodarski razvoj
V izjavi po konferenci so organizatorji pozvali vlade Rusije, ZDA, Japonske, Kitajske in EU-ja, naj podprejo gradnjo predora kot del strategije gospodarskega razvoja.

O podvodni povezavi med Aljasko in Rusijo je sanjal že zadnji ruski car Nikolaj II., ki je odobril kar dva načrta za gradnjo podobnega načrta.