Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Nasin vesoljski teleskop Kepler, ki so ga v vesolje izstrelili pred dobrim letom in ki v območju naše galaksije išče Zemlji podobne planete, je do zdaj našel 706 "kandidatov".
Kepler je pri tem pregledal okoli 156.000 zvezd Rimske ceste, iskal pa je specifične spremembe v svetlobi zvezd, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj planetov, ki krožijo okrog njih. Še več, z merjenjem majhnih sprememb svetlobe, do katerih pride, ko planet "potuje" okoli zvezde, znanstveniki lahko sklepajo tudi, kakšna je velikost planeta. Teleskop trenutno preiskuje območji Laboda in Lire, v vesolju pa naj bi ostal še približno dve leti.
Znanstveniki ob omenjenih 706 planetih že upajo, da gre za svetove, kjer bi se lahko razvilo življenje. A kako je z drugimi pogoji - temperaturo, trdnostjo in tekočo vodo -, bo treba še ugotoviti.
Poglej, nič ni narobe s tem, če nekaterih stvari ne razumeš, in če imaš o njih s stališča fizika napačno mnenje. Saj 99.9% odstotka ljudi, vključno z mano, teorije relativnosti v resnici ne razume. Približno poznavanje enačb še ne pomeni nujno razumevanja teorije.
Tisto, v čemer se midva razlikujeva je to, da je meni jasno, da je nekaj lahko res tudi, če tega ne razumem, tebi pa očitno ni. Če meni nekdo, ki je specialist za neko področje zatrjuje da teorija A drži in je dokazana, mu bom pač verjel ker zadevo bolje pozna od mene. Ali pa se bom pa naučil stvari in dokazal, da A ne drži. Nikakor si pa ne bom dovolil pobijati teorije s pozicije svojega neznanja,
Anyway, delno back on side-topic ...
Glede mikroprocesorjev: če ne bi bilo ljudi, ki so se zakopali v teorijo in sploh "razvili" kvantne mehanike, tudi nikoli ne bi imel nihče podlage za mikroprocesorje. Mislim, da si moraš malo pogledati razliko med bazično in aplikativno znanostjo za začetek. Torej, brez Heisenberga, Schödingerja, Paulija itd. ne bi imeli pri intelu prav nobene osnove, na kateri bi lahko razvijali mikroprocesorje. Koliko znanja pa potrebuješ, da sestaviš svoj mikroprocesor z nule pa žal ne vem, mogoče bo kdo drug vedel :)
Pa ko praviš, da si sestavljal razne električne sisteme brez znanja kvantne mehanike. Zakaj pa ne? Saj za vožnjo kolesa tudi ne rabiš nič vedeti o tlaku, vrtilni količini itd. Legokocke lahko sestavljaš, brez da veš, kako nastane plastika in kako se jih vlije. Program lahko napišeš brez da bi vedel, kako programski jezik komunicira s procesorjem. Upam, da razumeš, kaj želim s temi primeri povedati: nekdo drug je naredil povezave in te postopke, zato da jih preostali uporabniki ne rabimo. Ti samo vzameš že narejene člene (saj menda nisi sam sestavil ojačevalnikov, kondenzatorjev ipd., ampak si že kupil narejene?) uporabiš in jih z potrebnim znanjem smiselno skupaj povežeš.
Ker pa je tole vse skupaj že malo off topic, se v to debato ne bom več vključeval - na vajino veselje verjetno...
No ja, saj imaš res poanto - brez teoretične fizike bi ne bilo vsaj polovice zabavne elektronike, ki dandanes "uči" mladino razmišljati času primerno ....
prvo kot prvo:
ali je od znanja kako deluje narava kakšna korist ali ne je popolnoma irelevantno za to ali je zo znanje o naravi pravilno ali ne.
kot drugo:
tipkaš po stroju, katerega procesor deluje z upoštevanjem kvantne mehanike.... je to dovolj "teoretično" zate?
Waste of time, po mojem mnenju.
Pravzaprav je, in je bilo dokazano :-) Sicer ne za dneve ampak za nanosekunde. Išči štiri atomske ure in dve reaktivni letali. Druge dokaze je omenil Thorr_, samo to so poskusi z delci in morda preveč abstraktni. Drugače sem pa tudi sam prišel blizu tistega, kar je povedal @Rasta75 - v nekem trenutku postane diskusija tipa "saj razumem kaj fizika govori samo tega preprosto ne kupim" res samo še izguba časa.
Se mi zdi, da vsi dosedanji poizkusi, ki nakazujejo na "domnevno" resničnost relativnostne teorije, še zdaleč niso dovolj, da bi jo vsaj približno lahko potrdili, vsaj tako je moje mnenje.
p.s.: še pripomba na komentar ki ga je napisal Rasta75 - človek, a ne vidiš da tukaj v prvi vrsti "sproščeno debatiramo", če pa razen pljuvanja po drugih ne premoreš vsaj približno človeških izjav, je bolje da si tiho...
Kolikor poznam zadevo, so našli 706 kandidatov. Po nekaterih informacijah, naj bi bilo možno da bo tudi do 50% teh kandidatov lažnih, saj gre lahko za arifakte, binarne zvezde itd... Tako da še zdaleč nimamo 706 najdenih exoplanetov.
hehe, bojim se, da si popolnoma napačno razlagaš posebno teorijo relativnosti in z njo povezano časovno popačenje pri velikih hitrostih.
Hiter primer: če bi nekdo potoval z 99% svetlobne hitrosti okoli Zemlje in to počel 24 ur (po njegovi uri ali kakršni koli drugi metodi merjenja časa), bi, ko bi se vrnil na Zemljo, ugotovil, da je za tamkajšnje prebivalce dejansko minilo 170 in ne 24 ur.
Torej se je ta človek v 24 urah (njegovega časa) premaknil celih 170ur v prihodnost... in ne samo 24 kot je to "normalno".
Da pa časovna popačenja pri velikih hitrostih niso le posledica "okvar v elektroniki", lahko lepo vidiš s poskusi v pospeševalnikih delcev. Določeni subatomski delci imajo namreč izredno kratke razpolovne dobe (reda npr, nekaj tisočink sekunde), če pa jih pospešiš zelo zelo bluzi svetlobne hitrosti imajo (iz naše perspektive, ko mirujemo) lahko razpolovno dobo nekaj minut.
Dejansko lahko razpolovno dobo delcev "določimo" tako, da ga pospešimo na primerno hitrost - točno po Einsteinovih enačbah posebne teorije relativnosti. Delci nimajo nobene "elektronike" v njih, ki bi se lahko "spremenila", a še vedno občutijo popačenje časa.
Ne glede na to, kako gledaš na stvar, ne glede na to, kakšne poskuse narediš, VEDNO sledi, da se čas za zelo hitro premikajoče objekte upočasni glede na počasi premikajoče se objekte.
To velja kot pribito in za vse poskuse, ki so jih naredili. V to fiziki niti malo ne dvomijo, ker takšen sklep potrjujejo čisto vsi do sedaj narejeni poskusi iz vseh možnih zornih kotov. Čas ni izmišljen, ampak je čisto normalna dimenzija, kot vse ostale.
Dejansko so popačitve časa nujna posledica poskusov, ki so določili, da se hitrost svetlobe konstantna ne glede na opazovalca - da se rešiš paradoksov, ki bi nastali zaradi tega, morata čas in prostor biti spremenljiva. Tako je, sprijazni se s tem, kot so se fiziki že leta 1905 ;)
Dopolnilo, da bo stavek povsem jasen: bi ob pristanku na Zemlji zemeljski koledar kazal 8. avgust 1999.
Ne, ne bi se oba osebka postarala za dva dni. Ko bi se spet srečala na Zemlji, bi tisti, ki je bil na Zemlji, preživel stiri dni, oni na ladji pa dva dni. To je napovedal Einstein v svoji posebni teoriji relativnosti in to so kasneje dokazali fiziki s poskusi. Drugače rečeno, če bi vesoljska ladja startala 4. avgusta 1999, bi ob pristanki na Zemlji koledar kazal 8. avgust 1999. Zato je za tistega, ki je na ladji, to potovanje v prihodnost, ker bi za dva svoja preživeta dneva preskočil štiri dni na Zemlji.
Poglej, razliko med tvojim in mojim pogledim si najbolje strnil v svojem zadnjem odstavku, Idejo absolutnega časa je v fiziko sistematično vpeljal Newton, pa še on ni bil s tem povsem zadovoljen, kot je bilo razvidno iz par njegovih dvoumnih opomb, ki jih je zapisal. Kasneje so fiziki na različne načine reševali protislovja, ki so izhajala iz absolutnega časa, dokler Einstein ni s to idejo dokončno opravil, najprej s posebno, nato pa še splošno teorijo relativnosti. V obeh je čas fizikalna dimenzija in v nobeni ni absoluten. Napovedi obeh teorij so bile preizkušene že velikokrat in so se vsakič izkazale kot točne. Zato je relativnost časa danes splošno sprejeto dejstvo. V letih po objavi obeh teorij je veliko znanih fizikov poskušalo dokazati, da čas ni in ne more biti relativen, pa ni nobenemu uspelo.
Saj tudi evolucije ne sprejemajo vsi za veljavno teorijo, pa to še ne pomeni da ne drži.
Jaz še vedno mislim, da pride do sprememb v elektroniki ure. No saj ne pride do sprememb dobesedno v drobovju oz, elementih ure - čeprav tudi to ni izključeno (rahle spremembe v materialu na subatomski ravni), ampak pride do spremembe njenega takta - poenostavljeno bi lahko tem spremembam rekli "električne" spremembe, na kar pa lahko vpliva kar nekaj stvari. Sicer so ti vplivi "minimalni", pa vseeno.
Čas zame enostavno ne more biti neka fizikalna dimenzija, ker v nasprotju z drugimi nima prav nobene "vsebine" Prej bi to poimenoval "izmišljeni mankajoči člen", ki pa zelo dobro služi svojemu namenu. In prav zato je po mojem to lahko samo konstanta oziroma absolutna zadeva - v matematičnem smislu seveda. Saj drugače ga ni, kot sem že rekel. Ne rečem, da mi to, koliko je ura, ne pride prav, pa vseeno...
Gotovo, če bi časa ne bilo, bi verjetno morali stvari res razlagati drugače. Ma prav zanima, kakšno konsistentno fizkalno teorijo, ki razlaga svet in ima napovedno moč, lahko sestaviš iz teze, da časa ni.
Torej: kot pri GPS-u, bi bil potreben popravek tudi pri uri (koledarju), ki tistemu na vesoljski ladji kaže en dan manj. Hitrost in gravitacija namreč ne podaljšujeta življenja...
Noben popravek ni potreben in do nobenih sprememb ne pride v elektroniki ure. Spremeni se sam čas kot fizikalna dimenzija, ne naše dojemnje tega (beseda napaka je bila morda malo nesreščna izbira).
Saj sem se strinjal, da ne gravitacija ne hitrost ne podaljšujeta življenja. V subjektivnem času živečega, seveda. Omogočata pa časovno potovanje v prihodnost. Idejo absolutnega časa, ki velja za vse in teče vsem enako, je dokončno ovrgel Einstein.
asimetrija teh dveh pozicij izvira iz dejstva, da je vesoljska ladja morala POSPEŠEVATI, Zemlja pa ne.
Mimo Zemlje leti vesoljska ladja z 99% svetlobne hitrosti. Torej čas na vesoljski ladji teče počasneje, kot na Zemlji, drži?
Ampak - če se postavimo na vesoljsko ladjo in gledamo od tam - potem pač Zemlja leti mimo vesoljske ladje z 99% svetlobne hitrosti, torej mora teči čas na Zemlji počasneje kot na vesoljski ladji.
Kar pa je kontradikcija prvemu stavku. Kako je sedaj s tem? ;)
Absolutno drži. Če bi bil na vesoljski ladji, ki potuje z 90% svetlobne hitrosti, bi se vsak dan postaral natanko za en dan, tako kot če bi bil kjer drugje in miroval. Štos je le v tem, da če bi po enem dnevu to vesoljsko ladjo ustavil, bi ugotovil da tistemu, ki ni bil na ladji, koledar kaže en dan več. Pa verjemi ali ne, fiziki so to dokazali s poskusi.
Čas teče različno hitro ne samo zaradi hitrosti, ampak tudi zaradi vpliva gravitacije. To so recimo dokazali GPS sateliti, ki jim ura v vesolju v primerjavi z referenčno uro na zemlji prehiteva za par milijardink sekunde na dan. To prehitevanje ni napaka v sami uri ampak napaka v času.
Za še lažjo predstavo: če bi Mlečno cesto stisnil na premer 100m, potem bi naše osončje v njej bilo veliko 1mm. Ampak to celotno osončje, skupaj z Oortovim pasom. Zemlja bi bila od sonca oddaljena približno 20 mikrometrov (20 milijonink milimetra).
Naslednja galaksija, Andromeda, bi pa bila okoli dva in pol kilometra stran.
Daj no, a res verjameš v to? Saj časa v bistvu sploh ni (kdo si ga je že izmislil?), so le spremembe, med katere sodi tudi to, čemur mi rečemo staranje. In tudi če bi dosegli svetlobno hitrost (ali hitrost blizu nje), se ne bi starali nič počasneje. Pa tudi razdalja do neke točke je vedno ista - če greš 20 km/h ali pa s svetlobno hitrostjo...
saj vemo, kakšni smo.
Kakšna je ta meja, pa žal ne vem. Neskončno vsekakor ni.
Hvala za info, da si lažje predstavljamo velikost vsaj najbližje "okolice" v vesolju okoli nas. Pa kaj, bi dejal Pahor - "mala vas je to za nas" :)
Pri 99% svetlobne hitrosti bi pot čez galaksijo (cca 80.000 svetlobnih let) trajala dobrih osemdeset let. To pomeni osemdeset let na krovu vesoljske ladje, oziroma dobrih 80.000 let za tiste na Zemlji.
Vesolje ni neskončno, je končno veliko. Tudi ševilo galaksij, zvezd in planetov je končno.
Biokemiki zaenkrat še niso našli ustreznih zamenjav za ogljik in tekočo vodo kot osnovi življenja. Špekulirajo sicer z kombinacijami kot so silicij in tekoči dušik, samo se jim modeli pri vseh funkcijah življenja zaenkrat še ne izzidejo, pa še precej nizkoenergeske (počasi delujoče) bi bile zadeve pri -200 stopinjah. Tako da zaenkrat kot edina možnost ostajajo ogljik, tekoča voda in na tej osnovi nastale aminokisline.
Known populations of solar system objects: May 2010
http://arxiv.org/abs/1006.2799 - Characteristics of Kepler Planetary Candidates Based on the First Data Set
http://arxiv.org/abs/1006.2763 - Five Kepler target stars that show multiple transiting exoplanet candidates
http://arxiv.org/abs/1006.2815 - Kepler Eclipsing Binary Stars.
hehe "znanstvena fantastika" predvideva več načinov hitrega potovanja med zvezdami, pri katerem bi potrebovali bistveno manj časa kot 4leta:
- FTL s pomočjo zaščitnega bozonskega polja
- FTL s pomočjo polja tahionskih delcev
- WARP z krčenjem prostora pred sabo in raztezanjem za sabo
- črvine ustvarjene s pomočjo neskončne gravitacije
- črvine ustvarjene s pomočjo gravitacijske resonance v binarnih zvezdnih sistemih
....
in tudi če delajo znanstveniki čisto na vsaki od teh teorij in stvari "nekako štimajo" na papirju, bomo še lep čas bili omejeni na ta planet, če ne zaradi drugega, nam problem predstavlja relativno majhna količina energije, ki jo imamo na voljo. In osebno dvomim, da bo človeška rasa sploh kdaj sposobna hitro potovati med zvezdami.
Sicer pa kogar zanimajo planeti, ki se nahajajo izven našega osončja, priproročam ogled dokumentarca Alien Worlds.
Tudi če bi bila človeška tehnologija sposobna doseči svetlobno hitrost (kar je sedaj praktično znanstvena fantastika), bi do najbližje zvezde še zmeraj potrebovali 4 leta potovanja. Do najbližjega planeta pa vrjetno čas cele generacije. Te gromozanske razdalje so največja ovira za raziskovanje vesolja.