Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Neandertalci in denisovani morda niso izumrli, temveč se povsem zlili z nami
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 90 glasov Ocenite to novico!
Simbolična podoba neandertalca. Foto: Reuters
Denisotalec
Se je bil denisotalec, potomec neandertalke in denisovana, sposoben razmnoževati naprej? Vprašanje ostaja neodgovorjeno. Foto: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology
Kosti
Košček kosti Denisova 11, iz jame izkopan leta 2012. Pripadal je potomki različnih vrst. Foto: Thomas Higham, University of Oxford
Prikaz denisovanskega deleža v genomu po svetu. Toplejša barva pomeni višji delež. Foto: Sankararaman et al./Current Biology 2016
Vhod
Vhod v jamo, ki že desetletje z novimi odkritji polni svetovne medije. Povprečna temperatura v njej znaša nič stopinj Celzija, kar pomembno prispeva k ohranitvi organskega materiala. Foto: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology/Bence Viola
Vzhodna sobana
Vzhodna sobana jame in prikaz, kako globoko gredo nanosi desettisočletij. Foto: IAET SB RAS/Sergei Zelensky

Dodaj v

Medvrstni spolni odnosi: Odkrili prvega hibrida med neandertalko in denisovanom

Napredek v paleogenetiki
25. avgust 2018 ob 16:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Znanstveniki so identificirali ostanke 13-letnega dekleta, ki je živelo pred vsaj 50.000 leti in bilo prvi znani potomec dveh različnih človeških vrst. Njena mama je bila neandertalka, oče pa denisovan.

Ljudje obstajamo relativno malo časa, približno 0,005 odstotka zgodovine življenja na Zemlji. Večino tega obdobja nismo bili v človečnosti sami, temveč so vzporedno živele sestrske vrste ter podvrste. Zdaj jih ni več med živimi, kljub temu pa ostajajo z nami, v naših genih. Iz tega sledi logičen sklep, da so se morali naši raznoliki predniki ubadati z medvrstnim parjenjem, in to množično.

Posrednih dokazov za to je precej, zdaj pa so znanstveniki za sklep dobili še en, neposreden dokaz. Ostanke mešanca med neandertalcem in denisovanom, piše v sporočilu za javnost nemškega instituta Max Planck. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature. To je prvič v zgodovini, da so našli neposrednega potomca dveh različnih človeških vrst, povrhu nam najbližjih (izumrlih) sorodnikov sploh.

Zlata jama
Zgodba se je začela leta 2008, ko so ruski arheologi izvedli izkopavanja v jami Denisova sredi Sibirije. Naleteli so na tisoče ostankov ljudi in živali v različnih plasteh, kar je nakazovalo prisotnost skozi desettisočletja. Nekaj kosti se je skozi genetsko analizo izkazalo za posebej zanimive, saj niso pripadale nobeni do takrat znani človeški (pod)vrsti, zato so razglasili, da so pripadale – denisovanom. Pozneje se je izkazalo, da je bila jama resnično obljuden kraj, saj so v njej po različnih časovnih obdobjih in mestoma vzporedno bivali omenjeni denisovani, neandertalci, ena neznana vrsta (domnevno pokončni človek), pa še sodobni ljudje; in da je bila najbrž prizorišče incesta ter parjenja vsepovprek vrstnih meja.

Primer: Denisova 11
Napredek analize DNK je odgrnil še eno tančico. Mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom paleogenetičarke Viviane Slon in kolega Svanteja Pääboja je sekvencirala genom iz ostanka Denisova 11. To je 2-centimetrski košček kosti, ki je bil relativno dobro ohranjen s proteinskimi strukturami in dednino vred. Za ohranitev je najbrž poskrbel sibirski hlad.

Proteinska analiza je pred dvema letoma potrdila, da gre za ostanek človečnjaka. Debelina kosti je priskrbela oceno starosti: vsaj 13 let. Nesrečni osebek torej ni živel dolgo ali pa je bil v razvoju nekoliko podhranjen. Obstajal je od 50.000 do največ 90.000 let nazaj, pa je povedala ogljična metoda datiranja.

Kaj je povedala dednina
Genska analiza je trajala dlje, izvedli so jo na oddelku inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu v Nemčiji. Od kosti so oddrobili manjše vzorce, jih spremenili v prah in iz njih razbrali ostanke DNK, piše v sveži objavi v znanstveni publikaciji Nature. Spolni kromosomi so povedali, da je bil osebek ženska.

Genom kot celota se je z denisovanskim in neandertalskim skladal približno enako. Delež genov, ki je na njenih kromosomskih parih vseboval različne zapise (t. i. heterozigotni aleli), je bil na vseh kromosomih približno polovičen. To pomeni, da so materini in očetovi kromosomi prišli neposredno iz različnih skupin. Dekle, ki so jo poimenovali Denny, torej ni bila del populacije denisotalskih hibridov, temveč neposreden potomec različnih staršev.

Zadnji košček sestavljanke je dal mitohondrijski DNK, ki se deduje po materini strani in je bil povsem neandertalski. Tako ni kančka dvoma več, da gre za prvo generacijo hibrida med neandertalko in denisovanom, sporočajo raziskovalci. Ena izmed hipotez je bila tudi že dalj časa obstajajoča hibridna populacija.

To ni bilo prvo križanje v družini
Za smetano na češnji je poskrbel podrobnejši vpogled na očetov del genskega materiala. Iz njega se je dalo razbrati, da je imel tudi oče že nekaj neandertalskih genov v sebi, kar pomeni, da so že njegovi predniki, najbrž več dedkov nazaj, izbirali podobne "neveste". Pri tem sicer ni jasno, ali je bila spolnost obojestransko želena ali pa je bila morebiti storjena sila. Je pa droben namig v smeri, da so bili tudi medvrstni potomci plodni.

Genom je še namignil, da so se neandertalci najbrž večkrat selili med Zahodno Evropo in Sibirijo, dekletov je bil podobnejši ostankom neandertalca, najdenim na Hrvaškem, kot tistim iz Azije.

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj se niso denisovani in neandertalci skozi čas zlili v eno? Oboji – vključno z našo podvrsto – naj bi se iz skupnega prednika razcepili pred najmanj 390.000 leti, par protagonistov pa izgine pred približno 40.000 leti. V vmesnem času bi iz njiju lahko nastala nova (pod)vrsta človeka, a o njej ne duha ne sluha. Morda drži teza, da niso izumrli, temveč se asimilirali in zlili z nami, homo sapiens sapiensi – sodeč po februarski raziskavi Univerze v Washingtonu se je to zgodilo v vsaj dveh večjih valovih. Človeška zgodovina tako ni enostavno, linearno sosledje (pod)vrst, temveč zapacana mešanica.

Incest in še ena, neidentificirana vrsta
V isti jami naj bi sicer bil pogost tudi incest. Leta 2013 so gensko analizirali prst na nogi, nekdanjo last neke druge neandertalske stanovalke. Ugotovili so, da so se njeni starši še preveč dobro poznali, da je bila takšna praksa dokaj redna tudi navzgor po družinskem deblu. Prebivalci so bili v takšne incestne zgodbe najbrž prisiljeni, saj je bila njihova populacija zelo maloštevilna, po svetu redko posejana, najti partnerja za "zmenek" pa precej zahtevna naloga.

V taisti jami so na podlagi tretje najdbe, prsta denisovanca, našli posredne dokaze za še eno medvrstno poseganje po spolnosti. V njem so identificirali dele genoma, ki jih niso mogli uvrstiti v znane kategorije, zato so postavili hipotezo, da so morda sled pokončnega človeka, homo erectusa, spet drugi so mnenja, da gre za homo antecessora, katerega fosile so našli v bližini mesta Burgos v Španiji.

Al' se prav piše ...
Obenem še vedno ni soglasja, kam neandertalca in denisovana uvrstiti na drevesu življenja. Se prav piše homo neanderthalensis, kar je vrsta, ali homo sapiens neanderthalensis, podvrsta? Isto velja za denisovane, kjer nomenklatura tudi ni zacementirana. Sveža raziskava govori v korist podvrste, saj so se lahko medsebojno parili. Sicer ni znano, ali so bili potomci plodni, je pa v raziskavi namig v tej smeri.

Aljoša Masten, foto: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology, IAET SB RAS
Denisova
Denisova
Dolina okoli Denisove
Vzhodna sobana
Denisova
Raziskovalci
Max Planx
Prijavi napako
Komentarji
lukace5
# 25.08.2018 ob 16:20
Meni so te stvari izjemno zanimive. Se vec taksnih clankov prosim...
rokovnjac
# 25.08.2018 ob 16:25
To pa je bila zabava..
Kot v tistem vicu: "...sine,.. po tisti žurki,.. še čudno, da ne lajaš"
anny22
# 25.08.2018 ob 16:16
Ropotal so se po vseh vrstah in vsevprek.
NOPCBS
# 25.08.2018 ob 16:39
?????

TO NI MEDVRSTNI!!! SPOLNI ODNOS!!

Novinar naj si pogleda definicijo vrste!

Ce so potomci plodni, ne gre za loceni vrsti!!!

Mimogrede, vsi nesubsaharski ljudje imamo okoli 4% neanderstalske DNA, vsi mi smo hibridi.
Robida
# 25.08.2018 ob 17:20
En ljubljanski profesor, sicer tehnik, je nekoč dejal, da je največja človekova iznajdba to, da se ne sme sorodstveno pariti. druga največja je kolo. potem pa dolgo nič, potem pa elektrika. Vse našteto je v veliko meri botrovalo ekspanziji človeka na planetu in ga povzdignilo iz sredine prehranjevalne verige na vrh le-te.
karambo
# 25.08.2018 ob 17:40
Spolni kromosomi so povedali, da je bil osebek ženska.

Ta stavek naj si desetkrat preberejo vsi zagovrniki teorije spola.
_cerebro
# 25.08.2018 ob 16:18
Zdaj živeči smo pa kar vsi vrste in podvrste sapiens, čeprav si nismo enaki ne po barvi, ne konstituciji, da ne rečem še intelektu? Iz zadrege, da ne bi govorili o vrstah in podvrstah, smo si izmislili še rase.
igneus
# 25.08.2018 ob 17:30
A je danes kakšen mednarodni dan spolnih odnosov, da se že ves dan o tem piše?
2014
# 25.08.2018 ob 17:02
@NOPCBS
Ti pa res nisi za noben štos.
Pestrost komentarjev je hrana za dušo, če se pa kdaj še noro nasmejiš, pa je še lepše.
Saj humorja od kretenizma pa inteligentnemu človeku ja ni težko razločiti, a ne ?
2014
# 25.08.2018 ob 16:58
@Bonsaj
Bil bi v večnem sporu sam s seboj, nagnjen k samomoru, ki pa bi ga zaradi genetske mešanice lahko razumeli kot umor ...
2014
# 25.08.2018 ob 16:56
Še dobro, da sem tud mal neandertalca ...
Bonsaj
# 25.08.2018 ob 16:51
Jaz pa čakam, da dobimo križanca med dvema ločenima podvrstama homo sapiensa: Levimi in Desnimi. Me res zanima kakšen potomec bi nastal iz mešanja tako raznolikih genov.
makoshark
# 25.08.2018 ob 17:08
Obenem še vedno ni soglasja, kam neandertalca in denisovana uvrstiti na drevesu življenja. Se prav piše homo neanderthalensis kar je vrsta, ali homo sapiens neanderthalensis, podvrsta? Isto velja za denisovane, kjer nomenklatura tudi ni zacementirana. Sveža raziskava govori v prid podvrste, saj so se lahko medsebojno parili.

Vrste so umetni konstrukt, ki ga uporabljamo za živa bitja sedanjosti. Ločnica med vrstami so meje med genskimi bazeni živih bitij (parjenje in plodni potomci), kjer seveda ni vse "clear cut" in se lahko to prepleta (recimo "chain species"). Ko gremo v preteklost se pa ta koncept vrst seveda nujno podre, saj imamo vsa živa bitja skupnega prednika.
anny22
# 25.08.2018 ob 16:32
Če živiš v klanu z 10 - 15 drugimi, po možnosti sorodniki, in ni desetine ali stotine kilometrov žive duše blizu, so tudi ostale vrste sprejemljivi partnerji.
Kar je fascinantno v zvezi s temi denisovani, so njihovi ostanki. Imajo samo nekaj zob in palcev.
gkrosl
# 26.08.2018 ob 05:36
Hc27

# 26.08.2018 ob 01:30
Prijavi neprimerno vsebino Beda od članka . Neumnosti. Prosti spis 1p let starega otroka.


Beda od komentarja?
Olorin
# 26.08.2018 ob 11:24
@PONOS
"Mi smo genetsko vzgojeni sužnji.Hibridi imamo gene z vesoljci.
3 ali 4 stopnja civilizacije nas je obiskala 100.000 let nazaj pred sumerci.Sploh ne pašemo v to okolje."

Prisezem, da sem zadnjic v banki, ko sem dvigoval gotovino, videl reptila skozi priprta vrata direktorjeve kancelarije...
henodarling
# 25.08.2018 ob 17:24
Nora odkritja! in kaj vse nas bo še presenetilo, glede na napredek znanstvenih metod raziskovanja.
eMZe
# 26.08.2018 ob 08:09
robespierre
na ušesih sedel v osnovni, srednjo prešprical?
Točno vemo, katera skupina genov določa barvo kože. Torej ŽE vedo.
V taksonomiji beseda vrsta označuje osebke, ki so si med seboj genetsko toliko podobni, da se lahko med seboj neomejeno razmnožujejo. Delitev si je izmislil človek in ni nekaj dokončno določenega, nespremenljivega. Črni, beli, rdeči, rumeni s katerega koli konca sveta imajo med seboj lahko otroke, vnuke, pravnuke itd., kar se biologije tiče. Torej so po naši definiciji ista vrsta.
Ne glede na trenutno mnenje v biologiji bo vrtni polž vedno druga vrsta kot misleči človek.
O osebkih, ki izhajajo iz dovolj bližnjega skupnega prednika, je težko potegniti ostro črto, kdaj so iste vrste in kdaj ne. V nekem obdobju so uspešna parjenja še možna -- ta dostikrat ustvarijo novo vrsto, 10.000 let pozneje komaj kakšno (kar je verjetno primer zgoraj), 100.000 let pozneje pa nikakor.
Glede tega rod Homo ni nobena posebnost. Domača jabolka so križanec vsaj dveh vrst, ki bi v naravi komaj verjetno ustvarila potomstvo.
Je pa laže živeti, če človek kdaj pokuka izpod svojega kamna.
marko02
# 25.08.2018 ob 17:52
Takole naravno je bilo včasih, danes pa malo bolj globoko pogledaš mično sodelavko, pa si že v nevarnosti, da te obtožijo spolnega nadlegovanja.
el CARTEL
# 25.08.2018 ob 17:25

oziris.va
# 25.08.2018 ob 16:30
To je kot osel in konj?


potomec osla in konja - mula - je neplodna.

torej ni isto kot osel in konj, saj so bili potomci teh odkritih vrst mešanca plodni
anny22
# 25.08.2018 ob 21:29
Tudi Slovenci?

Slovenci imamo EXTRA veliko neandertalske zapuščine, povsem uradno, čeprav ta tip trdi, ga gre mogoče za napako v raziskavi. Pokoleščkajte do K6 :)

KLIK

Tudi o tem bi bil lahko kak članek?
Mali Marinko
# 25.08.2018 ob 19:00
el CARTEL
Konji in osli lahko parjenjem dobijo mule ali mezge. Mezeg pride iz konja in oslice, mula pa iz kobile in osla.
Glede kromosomov, konj jih ima 64, osel 62, mezeg in mula pa 63. Človek pa 46 :)
kislec
# 25.08.2018 ob 18:08
Vprašanje: "Ali je res biblijski bog naredil prvega človeka na Zemlji Adama pred 4000 in nekaj leti?

Radio Erevan: Načelno je res, ni pa soglasja o tem, koliko je teh "nekaj let"...
koncert
# 25.08.2018 ob 17:57
@Robida
En ljubljanski profesor, sicer tehnik, je nekoč dejal, da je največja človekova iznajdba to, da se ne sme sorodstveno pariti. druga največja je kolo. potem pa dolgo nič, potem pa elektrika. Vse našteto je v veliko meri botrovalo ekspanziji človeka na planetu in ga povzdignilo iz sredine prehranjevalne verige na vrh le-te.
Jaz bi vseeno dal kolo na prvo mesto, ker je njegova zasluga tudi posredno prav to, da so se ljudje parili na daljše razdalje.
GorskiVodnik
# 25.08.2018 ob 23:25
@čak mal noris
Kako bi poimenovali potomca med Mescem in Tomičko?
Homo Maduros.


Hm, morda pa res.
Ali ti veš, kako bi verjetno poimenovali hipotetičnega potomca med Žanom Mahničem in Normo Korošec?
Clericopithecus Subalpinus Australoorientalis

@MODERATOR POZOR !
Če zbrišete mojo 'duhovitost', pričakijemo, da zbrišete tudi tisto od @čak mal noris,
sicer se bom tokrat res pritožil varuhinji gledalčevih pravic !
Heksenšus
# 25.08.2018 ob 21:05
To, da je prišlo do križanja med različnimi podvrstami, ni nič presenetljivega, edina revolucionarna zadeva tu je dejanski primerek križanca. Že na splošno je znano, da smo vsi Evrazijci Homo Sapiensi z določenimi neandertalskimi geni (za ljudi iz Evrope in Azije je na splošno zelo pogosto, da imamo na zatilju "bunko", kar je ostanek neandertalca), migracije iz Evrazije pa so taiste neandertalske gene prenesel tudi na območje Severne Afrike in afriškega roga.

Sistematika pa je na splošno ena zmešnjava. Lahko se zgražamo, ampak brez incesta tudi nas ne bi bilo, saj je bilo človeštvo že večkrat na robu izumrtja in je obstajala le še sorodna populacija.
HOR
# 25.08.2018 ob 20:52
Že takrat...
Toliko o fantazijah glede "čistih" ras...
makoshark
# 25.08.2018 ob 18:10
@koncert, @robida in @profesor (profesorju se "vidi", da je bil tehnik)

@Robida
En ljubljanski profesor, sicer tehnik, je nekoč dejal, da je največja človekova iznajdba to, da se ne sme sorodstveno pariti. druga največja je kolo. potem pa dolgo nič, potem pa elektrika. Vse našteto je v veliko meri botrovalo ekspanziji človeka na planetu in ga povzdignilo iz sredine prehranjevalne verige na vrh le-te.

Jaz bi vseeno dal kolo na prvo mesto, ker je njegova zasluga tudi posredno prav to, da so se ljudje parili na daljše razdalje.


Ni to ravno iznajdba ljudi, da se sorodstveno ne parimo. To je kar splošno: https://en.wikipedia.org/wiki/Inbreeding
_avoidance
Recimo, tudi rastline so razvile mehanizme, da ne oprašujejo same sebe ...
el CARTEL
# 25.08.2018 ob 17:27
razlog neplodnosti pa je, ker osel in konj ne spadata v isto vrsto (konj v Equus Ferus, osel v Equus Afrikanus)

in če si genetsko dovolj blizu, da se lahko pariš (torej produciraš potomce), a si vseeno v različnih vrstah, so potomci neplodni in ne morejo nadaljevati vrste (ustvariti novo vrsto)
oziris.va
# 25.08.2018 ob 16:30
To je kot osel in konj?
makoshark
# 26.08.2018 ob 09:22
PONOS
Mi smo genetsko vzgojeni sužnji.Hibridi imamo gene z vesoljci.
3 ali 4 stopnja civilizacije nas je obiskala 100.000 let nazaj pred sumerci.Sploh ne pašemo v to okolje.


Za tako smelo trditev boš seveda navedel točno kateri geni so "vesoljski". To boš enostavno dokazal, saj taki geni nimajo izvora v prednikih oziroma jih pri drugih vrstah ne najdemo. In potem lahko pobereš Nobelovo nagrado.

Kaj čakaš?
moonylink
# 26.08.2018 ob 00:05
Ramus je na dopustu?
anny22
# 25.08.2018 ob 22:55
neandertalci so imeli v povprecju vecje mozgane od modernega cloveka

Kombinacija neandertalskih genov in okolja, ki je zahtevalo vnaprejšnjo pripravo za 5 mesecev zime, je preko naravnega izbora ustvarila evropsko populacijo z višjim IQ od subsaharske, ker je le taka lahko preživela brutalne razmere. Pri populacijah vzhodnih Azijcev je povprečje IQ še za 4-5 točk višje kot pri Evropejcih. Imajo višji odstotek neandertalskih ali bolje, denisovanskih genov, nadpovprečno velike glave z možgani vred glede na konstrukcijo in njihovi predniki so prišli v Azijo preko Sibirije, kjer pa vemo, kakšne nečloveške so življenjske razmere.

Ta preprosta teorija, ki je v veliki meri že podprta z dejstvi, je označena za najhujši rasizem. Kam smo prišli....
karambo
# 25.08.2018 ob 22:27
koncert
Jaz bi vseeno dal kolo na prvo mesto, ker je njegova zasluga tudi posredno prav to, da so se ljudje parili na daljše razdalje.


Baje so imeli v starih časih tudi konje :)
Bivši uporabnik
# 25.08.2018 ob 21:11
Portal nacionalke je prava zakladnica jezikovnih "pogruntavščin", od "zakopavanja prve lopate" do, hm, ""smetane na češnji" v tem prispevku. Lahko sem ponosen, da nacionalka plačuje za prepisovanje novic ljudi, ki niti slovensko ne znajo.
copcop
# 25.08.2018 ob 20:38
arabo-hest
Menim, da je karambo nenamerno uporabil napačen izraz "teorija spola". Predvidevam, da je želel povezati dejstvo, da je naš spol določen že v genih z raznimi in velikoštevilnimi (neprimerno večjim številom kot tistih, ki imajo zmedo na 23. paru kromosomov) istospolno usmerjenimi ali transpolno usmerjenih ali bispolno usmerjenih homo sapiensi sapiensi. Nanaša se predvsem na kritiko tistih, ki se kljub zapisom v genih obnašajo in počutijo drugačne. V tem primeru se popolnoma strijam z karambom.

Mešaš biološki spol, družbeni spol in spolno usmerjenost. Biološki spol je gensko pogojen (moški, ženski, tretji), družbeni spol opredeljuje socialna struktura družbe (tradicionalna, kjer je ravnanje spola opredeljeno in omejeno, recimo, ženske opravljajo gospodinjska dela, moški preživljajo družino in sodobna, kjer je meja zabrisana in prepletena), spolna usmerjenost je seksualna privlačnost.

Trditev, da se tisti nekateri kljub zapisom v genih obnašajo in počutijo drugačne, je bistroumni nesmisel. Obnašajo in počutijo se v skladu z zapisom v genih. Všečnost in primernost njihovega počutja in obnašanja pa je pogojena z družbenimi normami.
koncert
# 25.08.2018 ob 19:33
@Bonsaj
Jaz pa čakam, da dobimo križanca med dvema ločenima podvrstama homo sapiensa: Levimi in Desnimi. Me res zanima kakšen potomec bi nastal iz mešanja tako raznolikih genov.
99% stvari delamo na isti način in 99% imamo istih želja; zaradi tistega (morda) 1% različnega svetovnega nazora pa se nima smisla sekirati in kregati.
P.S. Je pa res, da posamezniki kao želijo ljudi čim bolj predalčkati in (umetno) ustvarjati in poglabljati razlike med nami.
NOPCBS
# 26.08.2018 ob 12:15
eMZe

robespierre govori o podvrstah, torej seveda tudi on ve, da se lahko med seboj razmozujemo in pripadamo isti vrsti. Ne gre le za gene za kozo, zakaj npr toliko crncev v NBA, kitajcev pa bolj malo (in obratno med znanstveniki), ima zoga preferenco do barve zoge?
point je, da so bili tudi neandertalci in denisovani zgolj podvrste in seveda so lahko imeli plodne potomce s poznejsimi imigranti iz Afrike. Obstaja zelo mocna teorija, da je bilo valov iz Afrike veliko, prakticno toliko, da se je vsak naslednji val se vedno lahko razmnozeval s prejsnjim. Verjetno je bilo to pogojeno z ledenimi dobami. Geografska locitev ni bila dovolj dolgotrajna, da bi prislo so speciacije (kot sem ze enkrat napisal, pa me je admin gladko izbrisal).
Podobno dogajanje, prav tako povezano z ledenimi dobami je bilo v Sahari, na visku ledene dobe, je bila Sahara malenkost bolj prehodna in ljudje ziveci na obrobju so se lahko mesali, takih ciklov je bilo veliko...

Clovek ima skupnega prednika s simpanzom, speciacija je potekla pred 6 milijoni let v vzhodni Afriki (the great rift valey) ko je nas prednik ostal v predelu, ki se je spremenil v savano, prednik simpanzov pa v dzungli. Pozneje so se tudi simpanzi locili na dve vrsti bonobe in simpanze, ki jih locuje reka Kongo - ce reke Kongo ne bi bilo, bi bili se vedno ista vrsta...
Bivši uporabnik
# 26.08.2018 ob 11:05
Portal nacionalke je prava zakladnica jezikovnih "pogruntavščin", od "zakopavanja prve lopate" do, hm, ""smetane na češnji" v tem prispevku. Lahko sem ponosen, da nacionalka plačuje za prepisovanje novic ljudi, ki niti slovensko ne znajo.

No, vidim da ste le popravili.
Še namig: v slovenščini namesto "češnje na smetani" uporabljamo "piko na i".
eMZe
# 25.08.2018 ob 22:41
Hvala za članek.
NOPCBS
# 25.08.2018 ob 22:36
velenjcan
Mimogrede, vsi nesubsaharski ljudje imamo okoli 4% neanderstalske DNA, vsi mi smo hibridi.

Tudi Slovenci? To bo pa enim hudo sprejet - z eno potezo gre mukoma skonstruirana 'genetska čistost' rakom žvižgat...


zanimiva uganka: neandertalci so imeli v povprecju vecje mozgane od modernega cloveka, in populacije modernega cloveka (Azijci, Evropejci) z najvec neandertalske primesi imajo najvecje mozgane...
@twwwter
# 25.08.2018 ob 21:30
"...se je dalo razbrati, da je imel tudi oče že nekaj neandertalskih genov v sebi, kar pomeni, da so že njegovi predniki, najbrž več dedkov nazaj, izbirali podobne "neveste"..."

Očitno pmanjkljiva splona vzgoja. Pač niso imeli strokovno usposobljenih osebkov, ko bi jim pri skakanju čez plot na genski osnovi pojasnili, kako jih bodo v daljnji bodočnosti učeni potomci razvrščali po vitrinah.
velenjcan
# 25.08.2018 ob 21:12
Ko je sila, se ne gleda na zobe...
anny22
# 25.08.2018 ob 20:53
A to je kao multikulti, al ko človek in šimpanz?

Ni še jasno, ali velja prvi ali drugi del, stvari so nore, da ti glavo odšraufa... Recimo, lahko so imeli skupne otroke, VENDAR je celoten neandertalski genom, ki ga imamo sedaj v genih, posledica potomcev med neandertalci moškega spola in ženskami kromanjonkami. (!) Gotovo so morali obstajati tudi potomci kromanjoncev in neandertalk, vendar se njihov genom ni prenesel v naslednje generacije. Znanstveniki domnevajo, da je prišlo v trenutku oploditve do genetske okvare, ki je povzročila sterilnost ali pa zgodnjo smrt, še v otroški dobi. Recimo, konji in osli pripadajo dvema različnima vrstama, vendar imajo lahko potomce - mule. Le da so njihovi potomci neplodni in ne morejo prenesti zmešanega genetskega materiala v naslednje generacije. Jasno ni niti, ali je šlo pri neandertalcih in kromanjoncih za dve ločeni vrsti človeka (ki imata sterilne potomce) ali dve podvrsti (ki imata plodne potomce), kje je še vse ostalo...

Kako je bilo z denisovanci in neandertalci, je konkretno zavito v temo. Že dejstvo, da so našli hibrid, je osupljivo.
DEJSTVA
# 25.08.2018 ob 17:42
To je moralo biti kruto življenje.
mile952
# 26.08.2018 ob 06:17
-@Jani-

# 25.08.2018 ob 19:05
Prijavi neprimerno vsebino prvi znani potomec dveh različnih človeških vrst. Njena mama je bila neandertalka, oče pa denisovan.

Za smetano na češnji je poskrbel podrobnejši vpogled na očetov del genskega materiala. Iz njega se je dalo razbrati, da je imel tudi oče že nekaj denisovanskih genov v sebi, kar pomeni, da so že njegovi predniki, najbrž več dedkov nazaj, izbirali podobne "neveste".

???

Sicer pa, kako je potem ta najdba prvi znani potomec tovrstnega mešanja, če pa je imel že oče mešane prednike...


Iz analize DNK se da razbrati tudi drevo prednikov. Zato so lahko znanstveniki ugotovili tudi mešanje vrst že pri očetu najdene osebke. Članek pa piše o najdenem znanem potomcu mešanja dveh človeških vrst, to pa je bila ravno najdena pračlovekinja in ne njen oče. .
kpd
# 25.08.2018 ob 21:03
Glede mul in mezgov in neplodnosti...
...do danes še niso zabeležili primera, kjer bi
samec mezga ali mule bil sposoben zaploditi potomca. Ženske živali
mezgov in mul lahko imajo estrusni cikel. Znano je, da so mule, ki so jih
v preteklosti parili z žrebci ali osli tudi skotile žive mladiče. Vse
od leta 1527 je bilo zabeleženih več kot 60 takšnih primerov.

Nasprotno,je po podatkih društva ADMS, le en znan primer samice mezga.
To je bilo leta 1981 na Kitajskem, kjer se je kobila mezga oplodila z
oslom...
@twwwter
# 25.08.2018 ob 20:58
Pri neskončni nečimernosti homota sapiensa neandertalci še čakajo, da dobijo primerno mesto v razvoju vrst, denisovani (in drugi) pa se sploh šele postavljajo v pod-vrste.

Kaj je pod- in kaj je nad-vrsta pa določa seveda kdo drug kot - homo S.
-Jani-
# 25.08.2018 ob 19:05
prvi znani potomec dveh različnih človeških vrst. Njena mama je bila neandertalka, oče pa denisovan.

Za smetano na češnji je poskrbel podrobnejši vpogled na očetov del genskega materiala. Iz njega se je dalo razbrati, da je imel tudi oče že nekaj denisovanskih genov v sebi, kar pomeni, da so že njegovi predniki, najbrž več dedkov nazaj, izbirali podobne "neveste".

???

Sicer pa, kako je potem ta najdba prvi znani potomec tovrstnega mešanja, če pa je imel že oče mešane prednike...
anny22
# 28.08.2018 ob 12:33
GorskiVodnik - članek sem našla nakjučno, ko sem iskala dodatne informacije povezane s to tematiko. In takoj izbuljila oči! :) Ne spoznam se na genetiko, ampak tukaj imamo toliko internetnih doktorjev, da bo gotovo kdo razložil.

Kar se tiče istih in različnih vrst, se je moj komentar nanašal na kromanjonce in neandertalce, ki so imeli teoretično plodnih samo pol potomcev, kot trenutno kaže. Denisovani in neandertalci so bili genetsko precej bližje, zato je bolj razumljivo, da je bilo križanje med njimi uspešnejše.
Kazalo