Nov način zdravljenja raka trebušne slinavke z uporabo bakterije listerija veliko obeta. (Slika je ilustrativna.) Foto: Wikipedija
Nov način zdravljenja raka trebušne slinavke z uporabo bakterije listerija veliko obeta. (Slika je ilustrativna.) Foto: Wikipedija
Poletna šola
Na področju raziskav in zdravljenja raka se je ob koncu aprila v Piranu odvijala že šesta mednarodna poletna šola z naslovom "Novejši pristopi k zdravljenju in raziskavam raka", ki sta jo organizirala Nacionalni inštitut za biologijo in Društvo za celično in tkivno inženirstvo Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Nov način zdravljenja raka trebušne slinavke z uporabo bakterije listerija veliko obeta. Na področju zdravljenja raka je v Piranu zadnji teden v aprilu potekala mednarodna poletna šola z naslovom "Novejši pristopi k zdravljenju in raziskavam raka".

V svetovnem merilu postaja rak eden najpogostejših vzrokov za smrt. S hitrim razvojem novih tehnologij ter molekularne biologije, biofizike in slikovnih metod, kot tudi bioinformatike in sistemske biologije, se razvijajo tudi novi načini diagnostike in zdravljenja. Eno zadnjih izredno zanimivih ter obetavnih odkritij je bilo objavljeno prejšnji teden v znanstvenem članku z naslovom Netoksična radioaktivna bakterija Listeria predstavlja učinkovito terapijo za zdravljenje metastaziranega raka pankreasa.

Rak obsega večjo skupino bolezni, ki imajo skupno značilnost, da se določene celice osvobodijo nadzoru rasti in postanejo nesmrtne, kar ima za posledico njihovo nekontrolirano deljenje in s tem nastanek tumorjev. Večina tumorjev pridobi sposobnost metastaziranja, kar pomeni, da se razseje po drugih tkivih in organih. Rak pankreasa je med najbolj smrtonosnimi, saj 5 let po bolezni preživijo le 4 odstotki bolnikov. Zdravilo ne obstaja, zdravljenje se osredotoča le na izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.

Pred nekaj leti so znanstveniki opazili, da oslabljena oblika bakterije Listeria monocitogenes lahko okuži rakave celice, normalnih pa ne. Razlog za to je, da mikrookolje v tumorju zatre imunski odziv bolnika in tako bakteriji omogoči preživetje. Nasprotno pa imunski sistem v normalnem tkivu bakterijo hitro uniči. V laboratoriju so bakterijo spremenili tako, da so nanjo vezali radioaktiven izotop, imenovan rhenium. Prednost tega izotopa je njegova relativno kratka razpolovna doba (17 ur) in sevanje delcev beta, ki so zelo učinkoviti pri zdravljenju raka. Poskusne živali so v serijah po več dni prejemale abdominalne injekcije radioaktivne bakterije. Eksperimentalno zdravljenje se je izkazalo za izredno učinkovito, saj so v mišjem modelu dosegli tudi do 90-odstotno zmanjšanje metastaz, ob tem pa zdrave celice niso bile poškodovane.

Na področju raziskav in zdravljenja raka se je ob koncu aprila v Piranu odvijala že šesta mednarodna poletna šola z naslovom Novejši pristopi k zdravljenju in raziskavam raka, ki sta jo organizirala Nacionalni inštitut za biologijo in Društvo za celično in tkivno inženirstvo Slovenije. Udeleženci so se seznanili z biokemijo, biologijo, farmacijo in medicino, vključeno v mehanizme razvoja raka, ter z načini zdravljenja. Skladno s tradicionalno temo prejšnjih šol so se tudi letos posvetili vlogi različnih matičnih celic pri napredovanju raka. Matične celice imajo lahko protitumorogeno aktivnost - take so na primer mezenhimske matične celice - ali pa so karcinogene in so vključene v iniciacijo raka oz. se dediferencirajo v maligne tumorske celice. Kaže, da so normalne matične celice, ki se infiltrirajo v tumorje, ključne za tvorbo mikrookolja v tumorju, kjer so tumorske matične celice, hkrati pa so odgovorne tudi za tvorbo novih žil, kar je v svojem predavanju predstavil prof. Rolf Bjerjvig.

Prof. Sylvia Pastorekova je nato opisala, kakšen vpliv imajo spremembe mikrookolja na različne celice v tumorju. Rakave matične celice so najbolj raziskane pri možganskih tumorjih, imenovanih glioblastomi. To področje so podrobno predstavili prof. Geoffrey Pilkington, prof. Tamara Lah Turnšek in prof. Helen Fillmore. Prof. Manfred Schmitt in prof. Janko Kos sta poudarila, da je za zgodnjo diagnozo izredno pomembno poznavanje zanesljivih biomarkerjev, kar danes za številne oblike raka še ne velja. Zanimive teme, o katerih tečejo predavanja v Piranu, vsako leto privabijo več deset doktorskih študentov iz Slovenije in tujine.