Nihče sicer ne pričakuje, da bi čipi popolnoma zamenjali živali, vendar pa bi njihove zmožnosti zaznavanja strupov lahko prihranile marsikatero smrt živali. Foto: EPA
Nihče sicer ne pričakuje, da bi čipi popolnoma zamenjali živali, vendar pa bi njihove zmožnosti zaznavanja strupov lahko prihranile marsikatero smrt živali. Foto: EPA

Kozmetična podjetja že iščejo druge možnosti, saj naj bi v Evropi marca 2009 prepovedali testiranje kozmetike na živalih. Jonathan Dordick s Politehničnega inštituta Rensselaer je tako izdelal čip, ki je videti čisto navaden, a ima na stotine majhnih belih pikic, ki so polne kultur iz človeških celic in encimov.

Čip je narejen tako, da oponaša človeške reakcije in se odzove na morebitno strupeno sestavino v testiranem zdravilu ali kremi.

Na trg naj bi čip poslali prihodnje leto. Nihče sicer ne pričakuje, da bi čipi popolnoma zamenjali živali, vendar pa bi njihove zmožnosti zaznavanja strupov lahko prihranile marsikatero smrt živali. Čip bi lahko uporabljali za testiranje od cepiv do umetnih srčnih zaklopk, za kar zdaj znanstveniki potrebujejo množice podgan, miši, zajcev, psov, opic ali prašičev.

Kozmetična industrija je sicer precej zmanjšala testiranja na živalih, še vedno pa na njih preizkušajo varnost novih sestavin. Alternativa so sintetični kožni nadomestki in računalniške simulacije, vendar pa in vitro metoda testiranja, kamor spada tudi čip, velja za najbolj uspešno.